Kot je na četrtkovi predstavitvi poudarkov prihajajoče sezone povedala sourednica filmskega programa Anja Banko, bo Klopčičeva retrospektiva pod naslovom Klopčič 90! poleg filmskih projekcij vse do konca leta zaobsegla še razstavi, podkaste slovenskih režiserjev in režiserk o cineastovi zapuščini in druge dogodke.

Oktobra bodo odprli eno od osrednjih retrospektiv sezone, ki je posvečena Kiri Muratovi (1934-2018). Retrospektiva prinaša prvi poglobljeni pregled njenega dela pri nas. Avtorica, ki velja za "enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma", je ustvarila obsežen opus, v katerem skozi grotesko in absurd preizkuša svoje občinstvo ter premika meje filmskega jezika.

Novembra bodo gostili retrospektivni program festivala Liffe, ki prinaša pregled ustvarjanja grško-francoskega avtorja Coste Gavrasa, leto pa bodo sklenili s tradicionalnim kinoušesnim dogodkom. Film Zora: Pesem o dveh ljudeh (1927) nemškega režiserja Friedricha Wilhelma Murnaua. Film, ki velja za enega najboljših nemih filmoov vseh časov, bo s prenovljeno partituro iz leta 2002, ki jo je pri njem naročila Slovenska kinoteka, glasbeno opremil Andrej Goričar. Pod njegovo taktirko jo bo premierno izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.

V leto 2025 bodo vstopili z retrospektivo hrvaškega režiserja, scenarista, animatorja in velikega humanista Vatroslava Mimice. Ob 60-letnici rojstva se bodo poklonili režiserki in scenaristki Maji Weiss, ki velja za prvo slovensko režiserko, ki je posnela igrani celovečerni film – Varuh meje (2002).

Večni František Čap
Kinotečna pomlad bo v znamenju filmov Františka Čapa. Režiser, scenarist in montažer češkega rodu velja za enega od utemeljiteljev sodobnega slovenskega filma, posnel je nekatere izmed najuspešnejših in še danes priljubljenih slovenskih igranih filmov. Prikazali bodo nabor desetih Čapovih celovečernih igranih filmov iz češkega obdobja.

Oktobra bo potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije.
Oddelek za filmske zbirke in restavriranje bo po besedah vodje filmskih zbirk in restavriranja Ivana Nedoha med drugim nadaljeval raziskovanje in evidentiranje ustvarjalcev slovenskega eksperimentalnega filma.

V razstavnih prostorih Kinoteke bo po besedah vodje obfilmskih zbirk in razstavnega programa Špele Čižman še do 22. decembra na ogled razstava Karpo Godina: Filmski imaginarij. Septembra se ji bo pridružila še razstava v Galeriji Fotografija z naslovom Karpo Godina: Ko je šla svoboda čez rob, ki bo predstavila Godinovo udejstvovanje v svetu oglaševanja. Razstave v vitrinah v dvorani bodo pospremile filmske retrospektive.

Za naslednje generacije filmskih strokovnjakov
Vodja pedagoško-izobraževalnih programov Vitja Dominkuš Dreu je povedal, da bodo v novi sezoni nadaljevali že vzpostavljeni kinotečni vzgojno-izobraževalni program. V želji po decentralizaciji šolske ponudbe bodo namenili poseben poudarek filmom v distribuciji Slovenske kinoteke ter digitiziranim in digitalno obnovljenim slovenskim filmskim klasikam. Nadaljevali bodo s Kinotečno filmsko šolo za dijake, Kino-katedro za maturante in Ekranovim

filmskokritiškim krožkom Do zadnje besede.

V središču trojne številke revije Ekran avgust/september/oktober bo po besedah odgovorne urednice Ekrana Ane Šturm tema Paralaksa nevidnih: potencialnost afrofuturizma in afropesimizma, do konca leta bo izšla še številka november/december, v kateri bodo glavni poudarek namenili najnovejši domači produkciji, ki se bo oktobra predstavila na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. V letu 2025 kot običajno načrtujejo šest dvojnih številk.

Ekranova nagrada za Veroniko Zakonjšek
Novembra bodo tradicionalno podelili priznanje revije Ekran. Prejela ga bo filmska kritičarka, publicistka, producentka filmskih dogodkov in predsednica slovenske sekcije mednarodnega društva Fipresci Veronika Zakonjšek. Decembra bodo v sodelovanju z društvom Fipresci tretjič podelili tudi nagrado Nike Bohinc, strokovno nagrado za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike.

Presegli številke iz časa pred covidom
Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos je na predstavitvi podala tudi nekaj statistik za preteklo leto. Na 530 terminih so prikazali približno 1100 filmskih naslovov, obisk v matičnih prostorih pa je presegel obisk iz predcovidnega leta 2019, ko so našteli približno 20.000 gledalcev; lani jih je bilo 25.000.