Podobe predmetov iz muzejskih zbirk so na pročelju muzeja na ogled od ponedeljka do petka do 21. ure.

V SEM-u v prazničnih dneh svojim zvestim obiskovalcem in mimoidočim sprehajalcem na muzejski ploščadi Metelkova dediščino ponujajo na drugačen, vizualen in virtualen, način. V oknih na fasadi razstavne hiše so na ogled slike predmetov iz tezavra muzejskih zbirk, v izložbi avle pa je mogoče videti repliko Gasparijevih jaslic in kostume Miklavža, Božička in dedka Mraza.

Stare razglednice in voščilnice
Pred vhodom v muzej so na panojih predstavljene stare razglednice in voščilnice iz dokumentacije SEM. Kot so sporočili iz muzeja, je v oknih razstavne hiše SEM med drugim mogoče videti oselnik, zibelko, komatni glavnik, votivnega konjička, skrinjo, polšjo past, skrinjico in model za mali kruhek.

Sv. Miklavž, ki na predvečer svojega godu, ta je 6. decembra, "obdaruje pridne otroke, neubogljivi pa dobijo šibo, ima na Slovenskem dolgo tradicijo". Kot nevidno bitje ponoči pušča darila v posodah, peharjih, krožnikih, nogavicah, škornjih, ki jih zvečer nastavijo otroci. S spremstvom, del katerega so parkeljni in angeli, obdaruje otroke na obhodih po hišah in na raznih prireditvah.

Božiček (ali Jezušček) se je pred drugo svetovno vojno kot nevidni obdarovalec otrok pojavljal na božični večer v mestih. Današnja podoba Božička ima svoj izvor v reklamni akciji Coca-Cole v 30. letih preteklega stoletja. V Sloveniji se je Božiček začel v javnosti uveljavljati konec 80. let; otroke obdaruje doma in na raznih prireditvah, pozdravlja pa jih tudi v trgovinah in na ulicah.

Sorodna novica Muzeji in galerije so znova zaprti, kar še ne pomeni, da jih ne morete (virtualno) obiskati

Dedek Mraz se je kot obdarovalec otrok v Sloveniji po zgledu iz Sovjetske zveze prvič pojavil konec leta 1948. Leta 1952 je Maksim Gaspari oblikoval oblačilni videz "slovenskega" dedka Mraza, prijaznega starca, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na različnih prireditvah, so zapisali v SEM-u in dodali, da so kostumi vseh treh likov iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Replike je izdelal Robert Kužnik
Oživitve jaslic slikarja, ilustratorja in restavratorja Maksima Gasparija kot pomembne sestavine kulturne dediščine Slovenije se je leta 2015 lotil Robert Kužnik ter zasnoval ter izvedel njihovo repliko.

Izvirne Gasparijeve jaslice so na ogled na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo. Gaspari je, navdušen nad novo slovensko državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, leta 1919 ustvaril papirnate narodne jaslice.

Med 7. in 13. decembrom v SEM-u tudi sodelujejo v vseslovenskem muzejskem projektu Naprej v preteklost s praznično obarvanimi vsebinami na spletu.