Razkošna, visokoproračunska zgodovinska drama Varuhi formule, ki je nastala tudi v manjšinski koprodukciji Slovenije, je svetovno premiero doživela na lanskem festivalu v Locarnu; pozneje ga je za najljubši film izbralo tudi občinstvo sarajevskega filmskega festivala.
Lahko je razumeti, zakaj ljudje ob Varuhih formule ostanejo brez besed: za dogodke, ki jih popisuje roman Gorana Milašinovića Primer Vinča (2017), ki je bil tudi predloga za scenarij, danes večina ljudi ne ve več. Maja 1958 je predsednik Tito slavnostno zagnal prvi jugoslovanski raziskovalni jedrski reaktor. Že pičlih pet mesecev pozneje se je na tem reaktorju v Vinči pri Beogradu zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo v ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah izpostavljenih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju; ker jih alarm ni opozoril na nevarnost, so reaktor zapustili šele, ko so v zraku že vohali ozon.
Ker je bilo bolj ali manj jasno, da bodo obsevani znanstveniki, če bodo prepuščeni samo oskrbi beograjskih zdravnikov, obsojeni na smrt, je režim odobril njihovo pot v Pariz; zdravili so jih v pariški bolnišnici Fondation Curie. V bitki s časom se je francoska ekipa odločila za tvegan postopek: takrat na ljudeh še nepreizkušeno, izjemno nevarno presaditev kostnega mozga. Kot zgolj scenaristični prijem bi to morda delovalo osladno, a zgodovina priča, da so mladim jugoslovanskim znanstvenikom kostni mozeg darovali prostovoljci, Parižani z najrazličnejših življenjskih poti, ki se dejansko niso mogli zanesti na to, da bodo odvzem kostnega mozga tudi preživeli.
Varuhi formule je klasična, a elegantno konstruirana in posneta zgodovinska drama, ki se sicer dotakne ideoloških trenj in polariziranosti sveta v času hladne vojne, a svoje sporočilo zgosti okrog junaštva običajnih, "malih" ljudi in humanosti, ki v brezglavi tekmi za znanstveni napredek ne sme biti samo prazna floskula. Scenarij, ki so ga podpisali režiser Dragan Bjelogrlić, Vuk Ršumović in Ognjen Sviličić, poišče vzporednice med etično spornostjo fokusirane zagnanosti fizika Dragoslava Popovića (Radivoje Bukvić) in zdravnika Georgesa Mathéja (Alexis Manenti); oba sta bila za napredek na svojem področju pripravljena tvegati (tuja) življenja.
Varuhe formule so med drugim snemali tudi v Škofji Loki in Ljubljani (prizori z jedrskimi poskusi so nastali v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan). Skladbo za film je prispeval režiserjev stalni sodelavec Magnifico (v sodelovanju s srbsko konceptualno umetnico Konstrakto), v stranski vlogi pa nastopi tudi Jurij Drevenšek.
"So Varuhi formule moj "art" film? Najbrž so, čeprav nekateri pravijo tudi, da je "umetniški film" postal že sam svoj žanr," se je lani v pogovoru za MMC pošalil Dragan Bjelogrlić. "Je pa res, da sem se hotel preizkusiti v malo privzdignjenem načinu podajanja zgodbe." Kako mu je uspelo, lahko preverite v arhivu na portalu RTV 365 (na voljo 14 dni po predvajanju).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje