Tako so leta 2010 zapisali ob razstavi Kogoja in hrvaškega arhitekta Nenada Fabijanića v Narodni galeriji. Njegovi artefakti, kot so nadaljevali, so ikonsko ponujeni vsakodnevni uporabi, da bi z lepoto dali življenjskemu prostoru višjo raven in globlji smisel. S svojim "naravnim dizajnom" Kogoj nakazuje presenetljivo podobnost naravne in človeške stvaritve, ali, povedano drugače, usodno povezanost človeka in narave, so dodali.
Sam o svojem delu pravi, da nikoli ne začne projekta kot duhovni novinec. "Vedno je za vsako nalogo dolgo miselno delo. Tudi po nekaj mesecev ali celo let trajajo duhovne raziskave in dogovarjanja, ki so predpriprava, da se lotim naloge. Šele nato se začenjajo zbirati elementi za konstrukcijo. Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo."
Oskar Kogoj se je rodil leta 1942 v Mirnu. Najprej je obiskoval Šolo za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje, v Ljubljani, zatem je študiral na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje v Benetkah in po diplomi leta 1966 tam nadaljeval delo kot asistent.
Med letoma 1968 in 1970 je delal na oddelku za raziskovanje in oblikovanje pohištvenega podjetja Meblo iz Nove Gorice. Od leta 1971 ima status svobodnega umetnika. Tega leta je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za družino plastičnih počivalnikov Gondola, ki jih je oblikoval za Meblo.
Pozneje je predaval tudi v Firencah, od leta 2005 pa na novogoriški univerzi. Je član več mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost.
Leta 2020 mu je Društvo oblikovalcev Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Kogoj nedvomno eno najbolj prepoznanih in javno priznanih imen slovenskega oblikovanja. V utemeljitvi je bilo poudarjeno tudi njegovo delovanje v pohištvenem podjetju Meblo in njegovi počivalniki, s katerimi "se je v našem prostoru izkazal kot drzen pripadnik globalne oblikovalske avantgarde". Desetletja pozneje pa se "spet znajde v sožitju z naravo, oblikovanje mu naenkrat predstavlja globljo človeško, celo mistično misel", je še pisalo.
Na skupinskih razstavah sodeluje od leta 1959, od leta 1970 pa razstavlja tudi samostojno. Sodeloval je na več kot 400 skupinskih in samostojnih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Prejel je več kot 70 mednarodnih nagrad in priznanj za svoje delo. Njegove umetnine hranijo v več kot sto muzejih in stalnih zbirkah po svetu in doma.
Leta 1998 je v obnovljeni rojstni hiši njegove matere v Mirnu pri Novi Gorici vrata odprla prodajno-razstavna Galerija Oskar Kogoj Nature Design. Ob letošnjem jubileju je občini Miren - Kostanjevica, katere častni občan je, simbolično podaril osem "voditeljskih palic". Nastale so po klasičnem Kogojevem konceptu ustvarjanja v sodelovanju z naravo. "Slednja je ponudila osnovni element, izjemno skulpturo, ki je mojstra nagovorila z obliko, v kateri je prepoznal sporočilo in jo nadgradil v izdelek s posebno vibracijo," so sporočili s Turizma Miren - Kostanjevica.
Donacija voditeljskih palic je potekala v Pomniku miru na Cerju. Kogojeva velika želja je, da bodo palice v prihodnje predane naprej kot priznanja zaslužnim za posebne dosežke, povezane z občino ali pomnikom na Cerju.
Kot je dejal, se je Kogoj za donacijo palic odločil, ker "palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah". Dodal je, da se rad sprehaja po divji naravi, ob morju, po Krasu in ob tem najde fenomenalne oblike narave, tako je nastala velika zbirka zanimivih palic, ki izhaja iz Vipave, Soče in Nadiže, Mediterana, Krasa, pa tudi drugih delov sveta.
Ob Kogojevi 80. obletnici je nastal tudi izobraževalno dokumentarni film Oskar Kogoj, od ideje do izdelka. Virtualna predstavitev umetnikovega razmišljanja je del projekta Oskar Kogoj – življenje in delo, ki vključuje vzpostavitev digitalne baze izdelkov in pričevanj oblikovalca. Film je izdelan v štirih različicah: slovenski, angleški in senzorno prilagojeni različici za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje