Dvomov o avtorstvu Portreta moža naj bi bilo zdaj konec, še vedno pa ni povsem znano, kdo je portretiranec. Obstaja utemeljena domneva, da gre celo za Velázquezov avtoportret. Foto: Metropolitanski muzej
Dvomov o avtorstvu Portreta moža naj bi bilo zdaj konec, še vedno pa ni povsem znano, kdo je portretiranec. Obstaja utemeljena domneva, da gre celo za Velázquezov avtoportret. Foto: Metropolitanski muzej
Diego Velázquez: Portret moža (rentgenska slika)
Rentgenska slika Portreta moža je razkrila, kako zelo veliki so bili posegi restavratorja, ki je na pobudo trgovca z umetninami Josepha Duveena 'dokončal' sliko in tako povzročil še večjo zmedo pri določanju njenega avtorstva. Foto: Metropolitanski muzej
Diego Velázquez: Kapitulacija pri Bredi (1634-35)
Isti obraz, ki dominira na sliki Portret moža, je najti tudi na Velázquezovi upodobitvi konca bitke med nizozemskimi in španskimi četami pri Bredi. Foto: Metropolitanski muzej

Za celotno zmedo s sliko, ki jo je newyorškemu muzeju leta 1949 zapustil bankir Jules S. Bache, stoji Joseph Duveen (1869-1939). Duveen, ki še danes velja za enega največjih in najvplivnejših trgovcev z umetninami, je namreč svojim slikam včasih 'nekoliko pomagal' pri pridobivanju renomeja; drugače rečeno, nekoliko jim je pomagal, da so bile priznane za delo katerega izmed najslavnejših slikarjev. Tako je bilo tudi s skrivnostnim portretom, ki ga je - nekoliko protislovno - Duveen dal malo popraviti, da bi ga nedvomno prepoznali kot čistega Velázqueza, a ravno ta poteza je prispevala k temu, da so leta 1963 v Metropolitanskem muzeju v svoj katalog ob sliki Portret moža zapisali: vprašljivo avtorstvo.

Zgladil je lase in sploh nekoliko dokončal sliko
Že ko je Duveen dobil Portret moža v svoje roke, je bilo avtorstvo dela vprašljivo. Govorilo se je celo, da gre za van Eyckovo sliko. Vseeno je nemški strokovnjak za špansko slikarstvo August L. Mayer kar dvakrat, in sicer v letih 1917 in 1926, potrdil, da gre za Velázqueza. Duveenu to ni zadoščalo. Menil je, da so s sliko taki problemi zato, ker ni dokončana. O tem je odločil kar sam in najel je slikarja, ki naj bi sliko domnevno restavriral, v resnici pa jo je 'dokončal'. Med drugim je tudi 'uredil' portretirančevo pričesko, saj na originalu, kot se je izkazalo v nedavnem rentgenskem pregledu slike, možakovi lasje nekoliko 'frčijo' naokoli.

Kuratorja je nekaj na sliki motilo in ga celo jezilo
Da se je ta pregled sploh zgodil, je zaslužen kurator Metropolitanskega muzeja Keith Christiansen. Vsakič, ko je šel mimo slike, se ji je čudil in nekaj na njej ga je grozno motilo; skoraj jezilo. Na njegovo pobudo so zato poleti 2009 sliko poslali v restavratorsko delavnico. Ko so s platna v enem kotu odstranili nekaj zgornje plasti, se je pojavil srebrno-sivi odtenek, tako značilen za Velázqueza. Torej šele ko so odstranili plast, ki naj bi po Duveenovem mnenju kupce prepričala, da gre za delo španskega baročnega umetnika, se je pojavila tekstura, ki pa prav zares je značilna za znamenitega slikarja na dvoru španskega kralja Filipa IV.

Očiščena slika je razkrila še nekaj. To je izrazita podobnost portretiranca z možem, ki ga je Velázquez upodobil tudi na sliki Kapitulacija pri Bredi, ki predstavlja poraz nizozemske proti španski vojski. To podobnost je nemudoma ugotovila tudi španska ministrica za kulturo Ángeles González-Sinde in posledica tega je med drugim tudi odločitev, da bodo obe sliki v bližnji prihodnosti eno ob drugi razstavili v madridskem Pradu.