Režijo predstave Jeana Geneta je prevzel Vinko Möderndorfer, ki predstavo vidi tudi kot čudovito vivisekcijo družbenih in človeških odnosov. Po njegovih besedah gre za vedno aktualno besedilo, ki govori o univerzalnih človeških vrednotah, za režijo pa se je odločil zaradi kakovosti samega besedila in zaradi igralske zasedbe. Čeprav so to predstavo pogosto odigrali moški, je sam prepričan, da je Genet besedilo napisal za ženske. V vlogah nastopajo Janja Majzelj, Daša Doberšek in Olga Kacjan kot gostja.

Po besedah dramaturga predstave Blaža Lukana je v igri več plasti - iskrenost, igra in poezija - in pri uprizarjanju je treba upoštevati vse tri, kar so tudi storili. Predstava se začne in konča kot igra, je realistična, ohranili pa so tudi poezijo. Posebej so tokrat v predstavi izpostavili raven upora, in sicer upora kot potrebe zaradi preživetja samega.

In če v Genetovi igri ena od služkinj iz nemoči do upora naredi samomor, se to v predstavi SMG ne zgodi. Kot pravi Möderndorfer, namreč takšna rešitev bolj ustreza času, v katerem živimo. To je času, ko smo pravzaprav ves čas v uporu in se mora nekaj zgoditi. Zato tudi predstava pušča možnost nadaljevanja upora.

Počasi do bistva človeka
Kot je še izpostavil režiser, se v igri luščijo plasti in tako vse bolj prihajamo do bistva človeka. Sam predstavo vidi tudi kot čudovito vivisekcijo družbenih in človeških odnosov. Temu pa ustreza tudi asketska scenografija, ki je lahko po njegovih besedah "secirnica, kopalnica, garderobna omara, arena ..." Zanjo je poskrbel Branko Hojnik, kostumi pa so delo Alana Hranitelja.

Sporni francoski dramatik Jean Genet ni bil le intriganten ustvarjalec, temveč tudi sam vselej na družbenem robu. Med letoma 1937 in 1943 je bil 13-krat v zaporu in izgnan iz petih držav. Tudi v Služkinjah raziskuje lastni položaj, se pravi položaj človeka in umetnika z družbenega dna, kamor spadata služkinji Claire in Solange v odnosu do Madame in družbe nasploh.

Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor pa kot prvo delo letos na oder postavljajo Revizorja ruskega pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Pod režijo se je podpisal novi umetniški vodja mariborske hiše Diego de Brea.

Komedija o oblasti in družbi
Duhovita, a neprizanesljiva družbena igra Revizor, ki je nastala leta 1835, v ostrem satiričnem tonu secira ničevost in praznino Gogoljeve sedanjosti in jo vehementno preslikava v sodobnost, ki se v teh pogledih ni prav nič spremenila. Omenjena komedija je bila v Mariboru doslej na oder postavljena štirikrat, prvič leta 1922, na repertoar pa se znova vrača po 63 letih.

Predstava je komedija o oblasti in družbi in slovi kot ena največkrat uprizarjanih komedij nasploh. Je neizčrpen vir navdiha in zmeraj znova predstavlja izziv ustvarjalcem ter brez zadržkov nastavlja ogledalo sodobni družbi. Povezava med svetom Revizorja in današnjim izpraznjenim svetom zato nikakor ni zgolj metaforična.

V zasedbi omenjene predstave so nekatera največja imena SNG Maribor, med njimi Vlado Novak, Nataša Matjašec Rošker, Eva Kraš, Kristijan Ostanek, Miloš Battelino, Matija Stipanič, Viktor Meglič, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Milada Kalezić, Davor Herga, Ivica Knez in Bojan Maroševič, kot gosta pa se bosta predstavila še Srdjan Grahovac in Ivo Godnič.

V Celju za začetek sezone Govorice
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje začenjajo sezono s predstavo ameriškega dramatika Neila Simona Govorice v režiji Jake Andreja Vojevca. Kot je povedala upravnica SLG Celje Tina Kosi, je bila farsa, ki je zelo aktualna, dinamična in zabavna, velika uspešnica na Broadwayu.

Farsa Govorice je komedija zmešnjav, nesporazumov in sumničenj, ki izhajajo iz želje, da bi ugledni meščani za vsako ceno zaščitili svoje dobro ime. V predstavi igrajo Manca Ogorevc, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Bojan Umek, Igor Žužek, Barbara Medvešček, Blaž Setnikar, Ana Ruter, David Čeh in Mario Šelih.

Ameriški dramatik in scenarist Neil Simon, ki je začel pisati v 50. letih minulega stoletja, je eden najbolj plodovitih in najboljših komediografov v zgodovini ameriškega gledališča. Napisal je več kot 30 dramskih besedil in podobno število filmskih scenarijev, večinoma po svojih igrah.