Izhodišče letošnjega festivala visokotehnološke in znanstvene umetnosti je predpostavka, da najinovativnejša sodobna umetnost domuje v laboratorijih. Živimo v 'antropocenu', v dobi, ki jo zaznamuje človekova manipulacija z naravo. Za njo sicer stojita enaka miselnost in aspiracija kot v starodavni Babiloniji. Legendarni kralj Gilgameš namreč tako kot sodobni človek išče nesmrtnost in prehod, ki povezuje tuzemstvo in posmrtni svet. In če nas danes ob novicah o vedno novih znanstvenih prebojih na našo nepopolnost opozarjajo vsakodnevna poročila o podivjanem vremenu, je v tem pogledu pomembna enajsta od dvanajstih tablic, na katerih je zapisan Ep o Gilgamešu. Gre za najpomembnejši del epa, v katerem Utnapištim, ki naj bi poznal recept za nesmrtnost, Gilgameša prek zgodbe o vesoljnem potopu 'diskretno' opozori, da mu kot človeku preprosto ni dostopna moč, ki pripada le bogovom oziroma tistim, ki vodijo naravo.
Novi spekulativni pogled v prihodnost
Opozorila do danes niso zalegla in človek si še vedno prizadeva prevzeti vsaj del 'bremena', ki ga nosi stvarnik. Vse to se odraža v delu bioumetnikov, ki pri svojem kreativnem delu upoštevajo in uporabljajo spoznanja biomehanike, raziskovanj genetike, kibernetike, nevrologije ... Ob tridesetletnici prve izvedbe Ars Electronice festival znova ponuja spekulativni pogled v prihodnost in simulacijo prihodnosti ter mnogo filozofskih razprav, ki se tematsko vključujejo v to ne povsem jasno zamejeno področje med filozofijo, znanostjo in umetnostjo.
V 80 dneh, nato pa v 80 minutah okoli sveta
Ker gre za jubilejno Ars Electronico (3.-8. 9.), ni nenavadno, da se je na programu znašla tudi retrospektivna razstava, ki nas popelje skozi zgodovino festivala, predstavljeno v nekaterih najbolj prelomnih projektih tehnološke umetnosti. Še en 'zunanji' dejavnik je zaznamoval letošnji festival. To je dejstvo, da je Linz letošnja evropska kulturna prestolnica. S tem je povezan eden osrednjih projektov z naslovom 80 + 1, katerega vrhunec je simpozij Cloud Intelligence. Izhodišče projekta, ki je potekal od 17. junija oziroma 80 dni je 125. obletnica izida romana V 80 dneh okoli sveta pionirja znanstvene fantastike Julesa Verna.
Od sredine junija je bilo v Linzu vsak dan mogoče doživeti eno etapo potovanja okoli sveta, ob koncu romanja, ki ga je sklenil tudi simpozij, pa je vse skupaj postalo veliko hitrejše, bolj realno s pogledom na današnji položaj in okoli sveta zdaj lahko pridemo v 80 minutah. Projekt, ki v prispevkih več avtorjev predstavlja nekaj geografskih vozlišč, na primerih katerih avtorji skušajo koncipirati prihodnost, se med drugim sprašuje, kako uporabna je vedno večja količina podatkov, ki nam je na voljo, oziroma ali bomo znali to (pre)obilje podatkov tudi uporabiti. Drobna ilustracija: na ogled je med drugim možnost regulacije splakovanja nekega afriškega stranišča iz Linza, pri čemer oddaljeni 'nadzornik' splakovanje regulira s pomočjo podatkov o razpoložljivosti vode.
V Linzu govorijo o novi socialni ekologiji, a ta oznaka Ars Electronice, ki jo letos kurirata Isaac Mao in David Sasaki, je verjetno pretirano velikopotezna. Že v primeru stranišča se izkaže, da so podatki 'ponarejeni' oziroma da gre le za simulacijo tega, kar naj bi to bilo. In čeprav lahko v Linzu vseeno spoznavamo najsodobnejšo tehnologijo, je vse skupaj verjetno veliko bolj festival zabavne elektronike kot pa laboratorij za izgradnjo novega sveta.