V Palači Cukrarna bo do 29. septembra na ogled razstava sodobnega umetnika Adrijana Praznika z naslovom Modra obzorja. Naslov razstave je poklon skladbi Blue Skies (1926) rusko-ameriškega skladatelja Irvinga Berlina in tematizira dvojni pomen modrine – žalosti in optimizma. "Obzorja", zapisana v množini, nakazujejo na možnosti prihodnjih stanj, ki preko različnih mejnih in vmesnih miselnih prostorov presegajo enoznačna pojmovanja sveta. Razstavljena bodo tako monokromatična in na besedilu temelječa dela in dela, na katerih se prepletajo različni barvni nanosi in oblike.

Ob razstavi so zapisali, da "Praznikov umetniški pristop odraža zapletenost ohranjanja dosledne podobe v toku nenehnih transformacij. Osrednje preizpraševanje vodi paradoks – želja po stabilnosti, ki je v nasprotju z neizogibnostjo sprememb. Ob tem umetnika zanimajo nepredvidljivi odkloni ali zdrsi, ki nam jih življenje pogosto postavlja na pot in prividno motijo naše projekcije prihodnosti." Praznik pravi, da dela iz te serije še najbolje povzema misel Stanisława Lema iz romana Solaris, da se je človek "odpravil raziskovat druge svetove, ne da bi raziskal svoj labirint temnih prehodov in skrivnih soban in ne da bi odkril, kaj se skriva za vrati, ki jih je sam zapečatil". Dodaja: "O svojih delih ne morem govoriti na način, da jih pojmujem kot 'okno', ko nam nosilec odpre pogled na iluzijo stvarnega sveta, hkrati pa tudi ne gre za za premišljevanje ideje slike kot objekta ali ekranskega slikarstva. K delom te serije pristopam 'telesno', v smislu fizičnih utelešanj različnih miselnih in čutnih prostorov, ki vabijo k introspekciji."

Praznik ob razstavi še zapiše: "Filozofija in literatura sta pri tej slikarski seriji pomembni referenčni točki, veliko bolj kot na primer reference s področja slikarstva ali umetnostne teorije. Albert Camus in filozofija absurda v svojem bistvu govorita prav o zgoraj omenjenih neskladjih, o človekovem iskanju smisla, ki pa je po svoji naravi izmuzljiv. Kot družba in kot posamezniki imamo radi koherentne in sosledne predstave o tem, kdo in kaj smo. Vendar se ta predstava ustvarja vsak dan znova. Želimo si stabilno in jasno identiteto, a doseči je ne moremo drugače kot z naporom in ohranjanjem določenega stanja, kar pa je na dolgi rok nemogoče. Prej ali slej pride do spremembe, zloma, transformacije … Navezujem se tudi na druge avtorje, na primer na Paula Austerja in njegovo Newyorško trilogijo, v kateri obravnava človeško identiteto in zgodovino literature. Trilogija je metazgodba, ki govori o zgodbah samih, o tem, kako nastanejo. Pri vsem tem me še zlasti intrigira 'identiteta'. Sprašujem se, kdo smo in kakšna je naša medosebna dinamika."

Adrijan Praznik (1988) deluje kot slikar, kurator in producent. Leta 2016 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V letih 2017–2018 je obiskoval Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje – Svet umetnosti. Od leta 2020 nastopa kot umetniški vodja in kurator Galerije Simulaker v Novem mestu. Kot umetnik je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini.