Za material novega projekta je izbral milijon legokock, iz katerih je izdelal portrete 43 študentov, ki se po ugrabitvi nikoli več niso vrnili domov.

"Pozabite, da sem umetnik. Sem človek kot vi, ki se skupaj s prizadetimi ljudmi sprašuje, kako to, da vlada po štirih letih ne pride do odgovora, zakaj se sosedov fant ni vrnil domov," je ob predstavitvi dela med drugim dejal ta hip eden najbolj znanih kitajskih umetnikov, ki se s svojim delom vselej kritično odziva na krivice in grozodejstva, ki se dogajajo po svetu. "Kašna vlada je to, v kakšni družbi živimo?" se sprašuje.

Sorodna novica Foto: Množični protest v Ciudad de Méxicu ob obletnici izginotja študentov

Aj je delo označil za komentar nerešenega zločina, ki je pretresel svetovno javnost in še danes meče slabo luč na Mehiko. Serijo predstavlja v sklopu razstave v Univerzitetnem muzeju sodobne umetnosti v Ciudadu de Mexicu, naslovil pa jo je Ponovna vzpostavitev spominov (Reestablecer memorias). Umetnik v svojem delu pogosto opozarja na dogodke oziroma tragične usode ljudi, na katere mediji in javnost sčasoma pozabijo. Pred desetletjem se je denimo na Kitajskem posvetil iskanju žrtev potresa v Sečuanu.

Razstava v Mehiki vključuje tudi kronologijo dogajanja primera pogrešanih mehiških študentov. Začne se z nočjo 26. septembra 2014, ko so študente v mestu Iguala zajeli skorumpirani policisti. Sledi 27. januar 2015, ko so preiskovalci predstavili uradno različico dogodkov, ki jo je potrdila tudi državna oblast. Po tej pa naj bi študente predali članom tolpe, povezane s policijo, ki naj bi študente ubili in trupla sežgali na deponiji.

6. septembra je skupina neodvisnih strokovnjakov zavrnila omenjene ugotovitve mehiških oblasti. Izginotje in domnevni pokol študentov je postal simbol nesposobnosti in korupcije mehiške države.