Ajevo umetniško ustvarjanje že vrsto let zaznamuje politični aktivizem – natančneje, opozarjanje na migracije in begunsko krizo. Zaradi nasilja in vojn je bilo namreč v svetovnem merilu domove prisiljenih zapustiti že 65 milijonov ljudi. Umetnik je zdaj v Sydneyju predstavil novo skulpturo: 60 metrov dolg napihljiv čoln, na katerem se gnete približno 300 človeških silhuet, večjih od naravne velikosti.

"Kitajska je bila od nekdaj cesarska država," je 60-letni Aj komentiral za avstralsko televizijo. "Niti malo ni pomembno, ali je režim komunizem ali zdaj kapitalizem. Od nekdaj je bila fatalistična družba – ne glede na to, ali menjamo vladarja ali ne, se kultura ne spreminja."

Inštalacija Law of the Journey (Zakon potovanja), ki jo je Aj prvotno ustvaril za praško Narodno galerijo, je narejena iz reciklirane gume – gume iz plovil, ki so prinesla begunce na sredozemsko obalo. Začasen dom je zdaj našla na otoku Cockatoo, kjer je nekdaj stala ladjedelnica, danes pa je prizorišče sydneyjskega bienala. Vrata je odprl v petek, na ogled pa bo do 11. junija.

Tudi Avstralci nimajo zgledne politike do beguncev
Prizorišče se zdi Aju silno primerno, saj asociira na kontroverzno avstralsko politiko zadrževanja neavtoriziranih plovil, ki skušajo priti do taborišč na mikronezijskem otoku Nauru in otoku Manus, ki spada pod Papuo Novo Gvinejo. "V resnici ima Avstralija kar slabo zgodovino z begunci. Nobenega opravičila ni za kakršno koli politiko, ki ne ščiti osnovnih človekovih pravic."

Napredka se ne da ustaviti
Aj Vejvej, ki je bil v domovini leta 2011 aretiran zaradi kritike vladajoče garniture, se po lastnih besedah ne boji, da bi najnovejša sprememba v kitajski zakonodaji odprla vrata za "neskončni", nespremenljivi režim. "Življenje se izboljšuje," je prepričan. "Ogromno mladih ljudi študira v tujini. Ideje, ki ščitijo osnovne človekove pravice, so vse pomembnejše za družbo, ki hoče ostati konkurenčna."

Aj bo v četrtek nastopil v slavni operni hiši v Sydneyju, kjer bodo predvajali njegov dokumentarec o iskalcih azila Human Flow. Kitajski aktivist, ki ima že od leta 2015 stalno prebivališče v Berlinu, je skušal s filmom begunsko problematiko predstaviti v malce drugačni luči: begunci so po njegovem mnenju posledica težav, ki jih je človeštvo ustvarilo skupaj.