Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Neznanski svet, ki ga imam v glavi. A kako naj se osvobodim sebe in njega, ne da bi se raztrgal? Tisočkrat raje se raztrgam, kakor da bi ga zadrževal v sebi ali ga pokopal." Misel Franza Kafke je moto razstave t. i. slikarskega metamodernizma.
V mariborski Kibli so vzpostavili laboratorij KIBLA2LAB, ki bo namenjen razvijanju idej in projektov s področja virtualne, obogatene in mešane resničnosti ter umetne inteligence
Claude Monet je več kot 30 slik posvetil preučevanju svetlobnih učinkov na gotski katedrali v Rouenu. Znameniti impresionistični seriji se s svojo novo panoramsko instalacijo, ki bo na ogled v rotundi v mestu, poklanja Yadegar Asisi.
Kako zmore fotografija prispevati k našemu razumevanju preteklega industrijskega razvoja? To je vprašanje, ki so si ga zastavili sodelujoči na mednarodnem natečaju Betonske sanje Galerije Photon.
V 40 letih delovanja so za koncerte, gledališke predstave, filme in razstave skupine Laibach nastali številni plakati. Izbor teh postavljajo danes na ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu.
V Galeriji Fotografija v Ljubljani se s tokratno razstavo poklanjajo pomembnemu človeku in osrednjemu imenu fotografije pri nas. Stojan Kerbler je dolgoletni sopotnik galerije, kjer bodo njegova dela na ogled do 10. avgusta.
Poleti ne bomo raziskovali sveta – a ljubljanski muzeji in galerije opominjajo, da imamo tudi v domači prestolnici svetovne znamenitosti: koliščarsko kolo, kultni Kiosk K67, dela slovenskih impresionistov ... Dva meseca jih lahko obiščete za drobiž.
V muzeju Mauritshuis v Haagu sta po 125 letih znova združena portreta zakoncev Jakoba Omphaliusa in Elisabeth Bellinghausen. Gre za delo Barthela Bruyna starejšega, nekoč enega najbolj iskanih kölnskih portretistov.
Ob 4. obletnici delovanja galerija DobraVagra v sodelovanju s kolektivom Riso Paradiso in s 15 umetniki razmišlja o poziciji v vsej njeni večplastnosti.
V prostoru Osmo/za odpirajo razstavo, ki se posveča telematski umetnosti, prek te pa pokaže, kako krhka in ranljiva so naša digitalna okolja, digitalna umetniška produkcija pa še celo bolj.
Najznamenitejši muzej na svetu, pariški Louvre, po skoraj štirimesečnem mirovanju 6. julija znova odpira vrata. Direktor ustanove upa, da se bodo znali do pariških olimpijskih iger leta 2024 nekako otresti svojega strah vzbujajočega pridiha elitizma.
V Picassovem muzeju v Malagi bodo čez poletje v posebni sobi razstavili fotografije iz arhiva Roberta Otere. Argentinski novinar, pisec in fotograf je španskega umetnika s fotoaparatom spremljal v poznih letih njegovega življenja.
"Izjemni umetniki so vedno nekje tukaj. Če jih ne vidimo, kar se v majhnem prostoru rado zgodi, to ne pomeni, da jih ni. Lahko, da jih ne vidimo tudi zaradi tega, ker so nam preblizu," razmišlja kustos Robert Inhof ob razstavi Osamljenosti.
Hercules Seghers je nemara eden najbolj skrivnostnih in inovativnih predstavnikov zlate dobe nizozemskega slikarstva, s svojimi pionirskimi pristopi pa velja za predhodnika sodobne grafike.
Nekje po letu 1515 sta Giampietrino in Giovanni Antonio Boltraffio, ki si jih je zgodovina zapomnila predvsem kot učenca Leonarda da Vincija, naslikala kopijo mojstrove slike Zadnja večerja. In strokovnjaki bi bili brez nje marsikdaj izgubljeni.
Pariški Center Pompidou, muzej z največjo evropsko zbirko sodobne umetnosti, se po epidemiji znova odpira 1. julija z razpravami o rasni diskriminaciji in razstavo, naslovljeno Global(e) Resistance.
"Nastopam za panoptikum, nevidnega opazovalca z največjim veseljem opazim in mislim, da s tem izgubi svoj namen. Kamera je tam zato, da se boš vedel po pravilih, da boš korekten, jaz pa počnem vse kaj drugega," opisuje Nika Ham projekt Ples z Benthamom.
Med deli, s katerimi je tedaj še bolj ali manj neznani Caravaggio v Rimu uspešno pritegnil pozornost mecenov, je bilo tudi za tisti čas neverjetno inovativna slika Deček s kuščarjem.
Nekateri so pandemijo spremljali s hudomušnim pogledom, druge je navdihnila k bolečim podobam. Muzej novejše zgodovine Slovenije je pripravil razstavo, na kateri predstavlja najboljša dela stripovskega natečaja o karanteni in novem koronavirusu.
Na Poletno muzejsko noč bodo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki prvič slovenskemu občinstvu predstavili dela uglednega italijanskega umetnika Armanda Marrocca. Na ogled postavljajo slikarska dela in instalacije, nastale v zadnjih 60 letih.
Neveljaven email naslov
