Je mogoče s pomočjo vzorcev svetlobe in senc ugotoviti točen dan in uro, ko je mojster ustvaril to – po mnenju Marcela Prousta – "najlepšo sliko na svetu"?

Čeprav umetnosti ni vedno mogoče "izmeriti" z znanostjo, je profesor astronomije na univerzi v Teksasu Donald Olson odločen, da je odgovor na zgornje vprašanje pritrdilen, pri določanju natančnega časa nastanka Vermerrjeve znamenite slike si je pomagal prav s tem, kar najbolj pozna. Na podlagi svojih izsledkov pravi, da je Vermeer Pogled na Delft naslikal 3. septembra 1659 ob 8. uri zjutraj.

A kako je lahko prišel do tako natančne izmere nastanka slike, o kateri vemo, podobno kot o celotnem slikarjevem življenju, premalo – niti datuma njenega nastanka ne. Vermeerja se ni zaman prijel vzdevek Sfinga Delfta, o danes enem bolj cenjenih slikarjev v zgodovini umetnosti vemo namreč zelo malo, nekaj se je ohranilo v dokumentih tistega časa in redkih komentarjih o umetniku.

"Detektiv nebesnih teles" Oslon se je raziskovanja lotil tako, da je pod drobnogled vzel vzorce svetlobe in senc in s skupino raziskovalcev poskusil natančno določiti trenutek, ki je navdahnil tedaj 27 let starega slikarja. Septembrsko jutro, ki ga je prevzelo, je bilo najverjetneje v letu 1659, lahko pa tudi leto prej, ko je Vermeer pogledal skozi okno drugega nadstropja gostišča, v katerem je začasno bival.

Profesor astronomije je datum določil s pomočjo upokojenega profesorja na oddelku za fiziko Russlla Doescherja, potem ko je na zemljevidu označil znamenitosti Delfta ob svojem obisku. Izračunal je kot sonca, ki je potrebno za nastanek tankega navpičnega soja svetlobe, ki je viden na srednjem stebru urnega stolpa Nieuwe Kerk na sredini slike.

Ker je umetnikov pogled segal severno, je morala svetloba prihajati z jugovzhoda, kar pomeni, da je prizor nastal zjutraj. Dolg kazalec čez obraz ure na stolpu, ki je usmerjen proti polni uri, namiguje, da je bil prikazani čas na sliki blizu 8. ure zjutraj. Prav tako ima zvonik urnega stolpa na sliki prazne odprtine, v katerih so danes zvonovi. Te so po zapisih na Nieuwe Kerk namestili med aprilom in septembrom leta 1660.

Skupina raziskovalcev je s pomočjo astronomske programske opreme izračunala datume, ko bi položaj sonca ob 8. uri zjutraj ustvaril sence, vidne na urnem stolpu na sliki. Dobili so dve možnosti: 6. do 8. april in 3. do 4. september. Ker v Delftu drevesa spomladi ne bi imela tako obilnih krošenj, so kot najbolj ustrezno možnost prepoznali september.

Zabavne, zanimive in razburljive ugotovitve
Ugotovitve so objavili v reviji za astronomijo Sky & Telescope, umetnostnozgodovinska stroka pa je do njih zadržana. Lea van der Vinde iz muzeja Mauritshuis v Haagu, kjer slika poleg Vermeerovega Dekleta z bisernim uhanom visi že od leta 1822, jih je označila za "zabavne, zanimive in razburljive". Umetnostni zgodovinar Kees Kaldenbach pa je za časopis De Volskrant dejal, da slika predstavlja Delft v maju, saj naj bi se plovila na njej pripravljala na junijski ribolov slanikov.