
Izbor Sabsabija za beneški bienale se je v avstralski javnosti izkazal za sporno odločitev: prah so dvignila nekatera njegova pretekla dela, predvsem upodobitev nekdanjega vodje Hezbolaha Hassana Nasralaha iz leta 2007 in pa videoupodobitev napadov 11. septembra, naslovljena Thank You Very Much (Najlepša hvala).
Takoj po tem, ko je bil izbran, je Sabsabi priznal, da je bil celo on sam presenečen nad visokim priznanjem. "Zdelo se mi je, da se v tem prostoru in času kaj takega ne bo zgodilo – zaradi tega, kdo pač sem," je komentiral za Guardian.
In res je odločitev naletela na močne odzive, še posebej v trenutnem občutljivem političnem ozračju v Avstraliji; laburistična vlada Anthonyja Albaneseja je namreč deležna opozicijskih očitkov, da se ni zadostno odzvala na niz antisemitskih napadov v zadnjih mesecih.
Vprašanje so načeli celo v avstralskem parlamentu. "Zakaj Albanesejeva vlada dopušča, ob vsem odvratnem antisemitizmu v naši deželi, da nas bo na mednarodnem odru zastopal človek, ki v svojem delu izpostavlja terorističnega voditelja?" se je retorično spraševala poslanka Claire Chandler.

"Nesprejemljivo tveganje za podporo avstralski umetniški skupnosti"
Avstralski zvezni odbor Creative Australia, ki je izbral Sabsabija kot umetniškega predstavnika in Michaela Dagostina kot kustosa avstralskega paviljona, je nato klonil pod pritiskom in svojo odločitev razveljavil. V izjavo za javnost so zapisali: "Odbor Creative Australia je sprejel enoglasno odločitev, da ne bomo nadaljevali sodelovanja z umetniško ekipo, izbrano za Beneški bienale leta 2026. Creative Australia zagovarja svobodo umetniškega izražanja in ni razsodnik v vrednotenju umetnosti. Obenem pa verjamemo, da podaljšan in razdiralen javni diskurz predstavlja nesprejemljivo tveganje za podporo avstralski umetniški skupnosti in bi lahko spodkopal naš cilj združevanja Avstralcev prek umetnosti in ustvarjalnosti."
O "zahodnjaškem strahu pred kulturnimi razlikami"
Seveda pa obstaja tudi bolj niansiran pogled na Sabsabijevo ustvarjanje. Na spletni strani Muzeja za sodobno umetnost lahko o njegovem delu You, videoinstalaciji, v katero so inkomponirane razdrobljene podobe Nasralaha, preberemo: "Sabsabijeva raba pomnožene podobe je namerno dvoumna. Nagovarja zahodnjaške strahove pred kulturnimi razlikami ... in sugerira vseprisotnost javnih medijev in njihovo prakso, da z intenzivno repeticijo podob na naših zaslonih bodisi poveličujejo ali pa demonizirajo." Tudi naslov Thank You Very Much temelji na dvoumnosti: v video je vključen kratek izsek predsednika Georgea W. Busha, ki te besedice izreče na tiskovni konferenci.

"S krvjo povezan s palestinskim bojem"
Sabsabi je sicer tradicionalno umetnik provokacije in političnih gest. V preteklosti je v svojih delih kritiziral IS, leta 2009 pa je na steno galerije vdelal napis Fuck Off We’re Full (Od****te, polni smo). Leta 2022 je bil eden od 20 umetnikov, ki so odpovedali svoje sodelovanje na festivalu v Sydneyju, ki je imel med sponzorji izraelsko veleposlaništvo, pri čemer je izjavil, da so njegova dela "s krvjo povezana s Palestino, palestinskim bojem, z njihovo pravico do samoodločanja in vrnitve na svojo zemljo".
Vseeno pa je bil umetnik navdušen nad tem, da je bil izbran za beneški bienale: "To mi je v čast, ker se večina mojega dela skozi leta ukvarja z idejami zastopanosti, identitete, razumevanja in rušenja stereotipov, še posebej v avstralskem kontekstu muslimanov in Arabcev." V svojem delu, ki obsega tako slikarstvo kot videoumetnost in "umetnost vonjav", se opira na sufizem, na begunsko krizo in arabsko identiteto. Zanj je bila formativna izkušnja beg iz vojnega Tripolija v otroštvu: "Travma državljanske vojne ... je vplivala na to, kdo sem in kaj ustvarjam."
Odbor Creative Australia bo zdaj iskal novega predstavnika za beneški bienale. Na lanskem bienalu je Archie Moore s svojo postavitvijo kith and kin osvojil zlatega leva, kar ni pred tem uspelo še nobenemu avstralskemu predstavniku.

"Umetnosti ne bi smeli cenzurirati"
Sabsabi in Dagostino sta se že odzvala na odpoved sodelovanja: "Umetnosti ne bi smeli cenzurirati, saj umetniki nastavljajo zrcalo času, v katerem živijo," sta zapisala v izjavo za javnost. "V Benetkah sva nameravala predstaviti transformativno delo, izkušnjo, ki bi združila vsa občinstva v odprtem in varnem skupnem prostoru. To bi bil odraz in nadgradnja najinega dela v zadnjih desetletjih."
"Verjameva v umetniško vizijo vključujoče prihodnosti, ki nas bo združila v napredku naše skupne človečnosti. Verjameva, da se kljub tej odločitvi avstralska umetniška skupnost ne bo uklonila ali ostala tiho. Še vedno sva zavezana cilju, najino delo predstaviti na svetovni platformi, in naslonila se bova na podporo skupnosti, da to uresničiva."
Podpora kolegov
V odprtem pismu, naslovljenem na odbor Creative Australia, so odločitev obsodili številni avstralski umetniki in kustosi, tudi finalisti izbora za bienale; zahtevajo, naj se Sabsabiju in Dagostinu vrne odgovornost za avstralski paviljon. Umetnik Jason Phu je ob tem z objavo na Instagramu opozoril, da smo "priča precedensu za cenzuriranje umetnosti, ki se ne sklada z vladno agendo". "Dokler mu ni vrnjen naslov, ne bo Avstralije nihče več zastopal na bienalu – bojkot paviljona za vedno," je pozval.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje