Izhodišče za postavitev je kratki video z naslovom The Absence of Presence (2023), po katerem razstava nosi naslov, ki sta mu v drugem prostoru galerije dodana še zvočno delo in knjiga umetnice.
Razstava, ki bo na ogled do 23. maja, v središče postavlja izkušnjo nomadskega življenja sodobne umetnice ter lastna vprašanja o poziciji, delovanju in vlogi v današnji družbi, je zapisala kustosinja razstave Nina Skumavc.
Video The Absence of Presence se začne na vlaku s pogledom skozi okno. Zamaknjeno speljevanje in zvok kažeta na to, da gre za odhod. Preko celotnega videa se izmenjujejo video posnetki ter posnetki fotografij iz osebnega arhiva, vsi narejeni na potovanjih na umetniške rezidence, kar narekuje specifičen ritem – gibljive slike so prekinjene z nekajsekundnimi kadri statičnih fotografij, s čimer avtorica ustvarja dodatno upočasnjenost in usmerja k pozornemu opazovanju.
Umetnica gledalca odpelje na introspektivno potovanje po lastnih spominih in pokrajinah. Delo govori o življenju umetnice na poti ter odpira tudi vprašanje o tem, kaj oziroma kje je dom. Ko umetnico ob vrnitvi v Trbovlje vprašajo, ali je končno prišla domov, odgovori: "Ne, moje domače mesto je le trenutna postojanka."
Sadovi rezidence v New Yorku
Del razstave je video brez naslova, ki je nastal na umetničini nedavni rezidenci v New Yorku. Gre za kompilacijo posnetkov, kjer prevladuje zvok siren – ambulantnih ter reševalnih vozil na nujni vožnji, ki asociirajo na različne oblike nesreč, stisk anonimnih posameznikov, družin in ustvarjajo nelagodje.
Sopostavlja balkansko in zahodnjaško identiteto
"Po dveh delih, ki prek zunanjega posredno govorita o intimni izkušnji, nas globlje v lastne misli in vprašanja vodi knjiga umetnice z naslovom White Cisgender Poetry (2023)," je zapisala kustosinja. Poleg izbora fotografij – znova – iz avtoričinega arhiva so v njej besedila, pesmi v bosanskem in angleškem jeziku. Izbiro jezikov skupaj z vsebino lahko po navedbah galerije razumemo kot sopostavljanje balkanske, bosanske identitete nasproti zahodnjaški, zapisi pa obravnavajo aktualne teme sočasno z osebnimi ter vsebujejo humor, ki preraste v sarkazem in kritično držo.
Đejmi Hadrović se je leta 1988 rodila v Trbovljah; diplomirala je na primorski Fakulteti za humanistične študije, magistrirala pa na Univerzi za umetnost in oblikovanje v avstrijskem Linzu. Njeno delo temelji na teoretičnem okviru, ki ga prenaša v sodobne umetniške prakse, kot so video, fotografija, performans in instalacija. Vsebina njenih del temelji na poskusu ekstrakcije pomembnih kulturnih povezav in ideoloških točk iz dogajanja na Balkanu in v postsocialistični regiji na splošno. Od leta 2017 je doktorska študentka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Leta 2018 je prejela nagrado Förderungspreise der Stadt Wien. Predstavila se je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu.
Žirijo za nagrado OHO je prepričala z video esejem Nena (2021), v katerem je predstavila zgodbo svoje babice Zahide v Bosni in Hercegovini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje