V Galeriji Zala v Ljubljani bo prihodnji mesec na ogled razstava umetnice Anje Papuga z naslovom Divje so korenine. Papuga z analizo zgodovine dojemanja ženskega subjekta in avtorsko fotografijo načenja vprašanja o nezavednem ponotranjenju arhetipov in reduciranju vlog žensk v naši družbi. "Prek raziskovanja arhetipskega se mi razkriva dimenzija osebnega, saj si že vrsto let prizadevam za osvobajanje nadzora nad izrazom in kritiko do telesa," je za MMC napisala Papuga. "Posameznika_co poskušam videti brez predpostavk o tem, kar naj bi ta z vidika družbenega pogleda o lepem in sprejemljivem bila. V tem vidim resnično svobodo," pravi.

Papuga se z njo posveča svojemu raziskovanju arhetipa "divje ženske" in preizprašuje vzorce kolektivnega pogleda in nadzora nad telesom, pogojenega s kulturnimi in družbenimi predpostavkami o deljeni naravi ženske. Kot primera izpostavi hindujsko boginjo Kali in Devico Marijo, saj obe utelešata sočutno materinstvo, a sta v svoji uprizorjeni podobi in delovanju zelo različni. Prvinsko vez z divjo žensko vidi v spominu na deklico, notranjega otroka, ki je nekoč svobodno in neobremenjeno raziskoval svet.

"Tokrat sem se približala pogledu prek videnja ženskih božanstev, ki so mi bila prav tako navdih za vizualno interpretacijo arhetipa divje ženske. Narava mi je od nekdaj največji vir navdiha s svojo raznoterostjo prizorov, kaotičnostjo in neukrotljivostjo. Fotografije se poigravajo s poskusom preseganjem našega omejenega pogleda, dojemanja narave, ženske, telesa. Želijo ga (po)ustvariti, da bo svoboden, da bo omogočal povezanost med notranjim in zunanjim svetom v odprtosti in sprejemanju nerazumljivega."

Anja Papuga (1999) je študentka fotografije na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela v Sežani in se posveča portretni, modni, umetniški in komercialni fotografiji. Od leta 2020 dalje jo spremljajo samostojne in skupinske razstave doma in v tujini, ves čas pa je njen osrednji motiv raziskovanja človeško telo. "Vprašanje pogleda na telo me spremlja že nekaj let," pravi. "Vsekakor se mi zdi nujno oblikovati kritičen odnos do vsega, kar nagovarja naš pogled do prezentacije telesa, vključno z umetnostjo. Resnico si zameglimo s poveličevanjem in oklicanjem konservativnega gledanja na umetnost, ampak zares pomembneje kot častiti je videti in vedeti, kaj gledamo."