Prva tri poglavja Brandtove razstave so na ogled v Galeriji Cankarjevega doma, zadnje v Galeriji Fotografija.

Nick Brandt velja za enega največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa: v ospredje vseh delov svoje fotografske razstave postavlja posledice podnebnih sprememb, ki so že močno posegle v usode in življenja upodobljenih ljudi in živali, je na novinarski konferenci pred nocojšnjim odprtjem postavitve povedala vodja razstavnega programa CD Katarina Hergouth.

"Razstava kot medij je sama po sebi precej statična, a te fotografije nagovarjajo z mirnostjo, a močno silo, nas poučujejo ter kličejo k akciji," je poudarila. "Zgodbe v vseh treh fotografskih serijah se nas globoko dotaknejo, hkrati pa uspe fotografu Nicku Brandtu odpreti pozitivno noto: ni še prepozno; kot posamezniki in družba še lahko ukrepamo."

Ljudje in živali: vsi smo ogrožene vrste
V prvih dveh poglavjih, ki nimata naslovov, fotograf pred objektiv postavlja posameznike iz Kenije, Zimbabveja in Bolivije, ki so zaradi dolgotrajnih suš in poplav izgubili svoje domove in bližnje. Fotografiral jih je skupaj z živalmi iz zavetišč in rezervatov, kjer se znajdejo bodisi zaradi preprodaje divjih živali ali krčenja njihovega naravnega okolja.

V tretjem poglavju Potopi se in se dvigni sledijo podvodne fotografije posameznikov s Fidžija, s katerimi Brandt opozarja na posledice dviga morske gladine. Po besedah Hergouth imajo zgodbe v vseh treh fotografskih serijah globok pomen, fotograf pa sočasno spodbuja tako upanje kot tudi nujnost ukrepanja družbe.

V puščavi Wadi Rum v Jordaniji, ki je ena od držav z največjim pomanjkanjem vode, je Brandt posnel fotografije, ki so na ogled v četrtem poglavju z naslovom Odmev naših glasov. V središče je postavil družine beguncev, ki so pobegnile pred vojno v Siriji in živijo v nenehni selitvi, je povedala direktorica in ustanoviteljica Galerije Fotografija Barbara Čeferin. "Po podatkih Združenih narodov je namreč Jordanija od začetka 21. stoletja izgubila 97 odstotkov zalog sladke vode. Če so se sirske družine v preteklosti selile zaradi vojne, se danes selijo zaradi podnebnih sprememb in suše," je še povedala.

Nanjo so fotografije Nicka Brandta pustile močan vtis že pred več kot dvajsetimi leti, ko se je prvič srečala z njegovo afriško trilogijo. Želi si, da bi razstava dodala kamenček v mozaiku zavesti, da je naš planet in življenje na njem treba spoštovati ter ohraniti za naše zanamce.

Razstava Napočil bo dan je že gostovala v Oslu, Berlinu in Veliki Britaniji. Po mnenju ustanoviteljice Galerije Willas in skrbnice Brandtove razstave Ellen K. Willas ima fotografija moč s svojo komunikacijo spreminjati dojemanje in miselnost ljudi ter nagovarja njihova čustva.

Razstavi bosta na obeh lokacijah na ogled do 7. septembra. Ob razstavi so na voljo tudi Brandtove knjige o njegovih fotografijah.

Brandt bo tudi osebno prišel v Ljubljano
Britanski fotograf Nick Brandt (1964) bo Ljubljano predvidoma obiskal na začetku maja. Njegove fotografije so del številnih javnih in zasebnih zbirk, pri delu pa se osredotoča predvsem na posledice uničevanja okolja in podnebnega zloma tako za najranljivejše prebivalce planeta kot tudi za živalski in naravni svet.

V živali in vzhodnoafriško pokrajino se je zaljubil, ko je leta 1995 v Tanzaniji za Michaela Jacksona režiral slavni videospot Earth Song. Kmalu nato je ustvaril svojo prvo fotografsko serijo On This Earth (2000–05), ki s poznejšima cikloma A Shadow Falls (2009) in Across the Ravaged Land (2013) sestavlja trilogijo. On This Earth je leta 2005 izšla v knjižni obliki z uvodi naravovarstvenice in primatologinje Jane Goodall, pisateljice Alice Sebold in fotografske kritičarke Vicki Goldberg. Poznejši seriji Inherit the Dust (2016) in This Empty World (2019) sta prav tako nastali v vzhodni Afriki.

Leta 2010 je Brandt v Keniji in Tanzaniji soustanovil neprofitno organizacijo Big Life Foundation, ki več kot tristo petdeset lokalnih čuvajev oz. naravovarstvenih nadzornikov zaposluje za varovanje in ohranjanje 1,6 milijona hektarjev zaščitenega ekosistema Amboseli in Kilimandžaro.