Eksperiment z glivami umetnice Therese Schubert, ki se v Galeriji Kapelica predstavlja s projekom Zvok za glive. Poklon nedoločenosti. Foto: Galerija Kapelica
Eksperiment z glivami umetnice Therese Schubert, ki se v Galeriji Kapelica predstavlja s projekom Zvok za glive. Poklon nedoločenosti. Foto: Galerija Kapelica

To je nekaj vprašanj, na katera iščejo odgovore na simpoziju, ki v okviru projekta Arc-hive iz programa Ustvarjalne Evrope poteka v Galeriji Kapelica. Osrednji cilj dvodnevnega simpozija, ki se ga udeležujejo mednarodni gosti, je doseči interno soglasje na tem področju ter oblikovati usklajeno strategijo in taktiko za reševanje omenjenih vprašanj.

Umetniška dela, ki v svoji vsebini in obliki uporabljajo žive sisteme, ne delujejo le v vizualnem, ampak tudi v slušnem, taktilnem, vonjalnem in drugih registrih. Njihova narava je izmuzljiva in začasna ter se nenehno spreminja, hkrati pa gre za unikatna in zahtevna dela ne le za ustvarjanje, ampak tudi za razstavljanje, postavljanje, prevoz, vzdrževanje, zbiranje, digitalizacijo, arhiviranje, shranjevanje, ohranjanje in zgodovinjenje.

Ob tem se med drugim zastavljajo vprašanja, kako lahko takšna dela vstopijo v muzeje in arhive, ki naj bi bili trajni, kako bi opredelili pogoje ter ohranili možnost rasti, razmnoževanja, mutacije, kontaminacije, življenja in obstoja v takšnih prostorih.

Taro Knopp: ml-iso|la|ti|o|nis|mus. Foto: Galerija Kapelica
Taro Knopp: ml-iso|la|ti|o|nis|mus. Foto: Galerija Kapelica

Program simpozija je razdeljen v več sklopov. Sklop Opredelitev področja je posvečen njegovi razjasnitvi ter glavnim in razlikovalnim značilnostim. Potrebna sta kritičen pristop k uveljavljenemu terminu 'bioart' in poskus oblikovanja nove terminologije, ki bi ga lahko nadomestila, menijo organizatorji.

Drugi sklop z naslovom Skrb za polje sestavljajo umetniki in kustosi, ki bodo predstavili svoje poglede in stališča do vprašanj kuratorstva, arhiviranja in zbiranja umetniških del, s posebnim poudarkom na lastnem stališču do pogojev za predstavitev, v katerih vitalnost umetniških del ni ogrožena.

Tretji sklop Učenje od drugih sestavljajo strokovnjaki z drugih področij, ki se ukvarjajo s primerljivimi težavami. Zadnji del pa bo namenjen predstavitvi najboljših praks za primerjavo in bo hkrati osvetlil raznolike možnosti multisenzoričnih arhivskih pristopov.

Med udeleženci simpozija, ki ga bo pospremil zbornik, so napovedani Oron Catts, Jens Hauser, Howard Boland, Olga Majcen Linn, Marta de Menezes, Ida Hiršenfelder, Rok Vevar in Barbara Borčić.