Po tem, ko se je v prostorih Cukrarne ravno iztekla razstava 35. grafičnega bienala, je umetniško vodstvo napovedalo razstavni in spremljevalni program za leto 2024.

Del programa posvečen performansu in performativni umetnosti
Letošnji program začenjajo z novim celoletnim programskim ciklom Performativa, ki bo posvečen performansu in drugim izvedbenim praksam. "Program obravnava kategorije časovnosti, prostorskosti in telesnosti kot elementarne značilnosti performansa in izvedbenih praks, ki zarezujejo v sodobno družbenopolitično tkivo, pa vendar bo vsak njegov del osredinjen na eno izmed osnovnih kategorij. Tako januarski sklop zaznamujejo dela, ki se na različne načine dotikajo pojma ČASA, majski sklop bo posvečen pojmu PROSTORA in novembrski TELESU, vprašanjem prisotnosti in telesnosti," navaja kustosinja Mara Anjoli Vujić.

Januarski del cikla Performativa bo potekal v sklopu programa novega mednarodnega festivala Neskončna sedanjost v organizaciji Gledališča Glej, ki ga izvaja v sklopu novega evropskega projekta Čas za živo umetnost (Time for Live Art). 25. januarja bodo v prvem sklopu Performative na festivalu svoja dela – dva performansa, triurno umetniško akcijo in galerijski predogled filma performansov – predstavili štirje mednarodni umetniki in zasedbe: Slaven Tolj (Hrvaška), Tajči Čekada & Ivana Kalc (Hrvaška), VestAndPage (Nemčija/Italija) in Martine Viale (Kanada/Francija).

V februarju skupinska razstava Razširjeni vid in samostojni razstavi elektroakustičnega skladatelja in grško-britanskega umetnika
Februarja z razstavo umetnika Mihaila Karikisa v kletnem galerijskem prostoru začenjajo izvajanje nove programske sheme za predstavljanje video- in filmskih del. Umetnik je znan po svojem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kjer v medsebojnem dialogu interpretira izbrane teme preteklosti ter beleži njihove zgodbe in izkušnje. Njegova dela prinašajo premislek o dediščini industrializacije, ekologiji, družbeni odgovornosti in možnostih za prihodnost, obenem pa močan vizualni izraz združujejo z globoko zvočno izkušnjo.

V začetku februarja bodo odprli skupinsko razstavo Razširjeni vid. Razstavljena bodo dela več kot 20 slovenskih umetnic in umetnikov, ki v svojem ustvarjanju izkoriščajo vrzeli v percepciji in zavajajo naše čute. Razstava se osredinja na vprašanje, kaj vidimo, ko gledamo, in kaj slišimo, ko poslušamo? Posledično percepcijo izpostavljajo ne zgolj kot vprašanje vidnega polja, temveč z razstavljenimi slikami, fotografijami, objekti ali instalacijami, ki uporabljajo elementa zvoka in svetlobe, učinke njunega lomljenja ali odboja, nagovarjajo gledalčevo prisotnost v prostoru. Na razstavi sodelujejo Marko Batista, Uršula Berlot, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Vuk Ćosić, Dušan Fišer, Vadim Fiškin, Meta Grgurevič, Sanela Jahić, Danilo Jejčič, DK, Peter Koštrun, Blažka Križan, Oto Rimele, Nika Špan, Dušan Tršar, Vinko Tušek in Edvard Zajec.

V februarju nas čaka tudi odprtje samostojne razstave mednarodno priznanega umetnika Tareka Atouija. Skladatelj elektroakustičnih del, ki raziskuje področje zvočne izvedbe in kompozicije, se v svojih delih osredinja na konvencionalne načine zaznavanja zvoka in postavlja izzive sposobnosti medija za lajšanje medosebne komunikacije. Pogosto sodeluje z različnimi skupinami, od gluhih posameznikov do izkušenih glasbenikov. Razstava Stoječe valovanje bo prilagojena prostoru Cukrarne in bo vključevala dela iz treh projektov: Val, Šepetalci in 33 mehkih celic.

Od maja do novembra številne samostojne razstave
Maja se bo Matej Andraž Vogrinčič s svojim najnovejšim projektom ponovno odzval na zgodovino in družbene kontekste Cukrarne ter igrivo pokazal na pereče točke, ki jih je zaznal v procesu raziskovanja. Junija pripravljajo sočasno odprtje ločenih samostojnih razstav umetnikov Šejle Kamerić, Adriana Pacija in Tobiasa Putriha.

Konec oktobra bo v Galeriji Parter odprtje razstave Razlom časovnosti umetnika Nicolása Lamasa, ki v svojem delu pozornost namenja drobcem naravne snovi, iznakaženim artefaktom, zastarelim tehnološkim dosežkom in drugemu gradivu bolj ali manj jasnega izvora. Tako medsebojno prepleteni elementi na eni strani izzivajo razmislek o krhkosti človeške narave in na drugi o osupljivem tehnološkem napredku – oboje pa žene človeštvo v neznano prihodnost.

Novembra skupinska razstava Plastenja, posvečena kolažu in montaži
Novembra bodo odprli skupinsko razstavo z naslovom Plastenja. Posvečena bo raziskovanju slikarskih in tudi kiparskih praks slovenskih umetnic in umetnikov v mediju kolaža in montaže – mediju, katerega začetki v evropski umetnosti segajo v kubizem in ki se pozneje pojavlja tudi v dadaizmu, novem realizmu, popartu, konceptualizmu, postmodernizmu, vse do sodobne večmedijske umetnosti. V selekcioniranem naboru so Emerik Bernard, Viktor Bernik, Mito Gegić, Marjan Gumilar, Žiga Kariž, Polonca Lovšin, Ivo Prančič, Nataša Ribič, Mojca Senegačnik, Marko Tušek, Žarko Vrezec in vrsta drugih.

Iz Cukrarne napovedujejo še, da bo aprila izšla 5. edicija revije Cukr, v oktobru pa bo Cukrarna obarvana v odtenkih festivala Indigo.