V Likovnem salonu Celje, ki v okviru Centra sodobnih umetnosti deluje pod okriljem Zavoda Celeia Celje, danes odpirajo razstavo Check-in, ki je del mednarodnega projekta Umetnost in duševno zdravje. Z umetniškimi deli sodelujejo Saša Bezjak, Adelina Cimochowicz, Sophie Hoyle, Andreja Kulunčić in Dorijan Šiško.

Mednarodni projekt Umetnost in duševno zdravje v Centru sodobnih umetnosti Celje poteka od leta 2022. Skozi delavnice, predavanja in razstave raziskuje pojavnosti tematike duševnega zdravja v polju umetnosti, namenjen je tudi spoznavanju potenciala sodobnih umetniških praks za obravnavanje stisk zunaj terapevtskih sob, so sporočili iz Zavoda Celeia Celje.

"Predvsem nas zanima, kakšne metodologije uporabljajo umetniki in umetnice, ki pri svojem delu sodelujejo z ranljivimi skupinami, in kako lastne stiske prevajajo v umetniško obliko oziroma s kakšnimi problematikami se ukvarjajo, ko nagovarjajo duševne tegobe," je o ciljih projekta Umetnost in duševno zdravje povedala kustosinja v Centru sodobnih umetnosti Celje Maja Hodošček. Dodala je, da je v razstavljenih umetniških delih poudarjeno, da duševnih stisk ni mogoče obravnavati ločeno od širšega družbenega konteksta.

Dorijan Šiško v seriji Burnout z uporabo subverzivne tehnike grafita humorno izrazi, kako alternativa v poblagovljeni zahodni družbi težko obstane. Z motivi potrošniške družbe poudarja okolje, ki od posameznika zahteva, da stremi k ugodju in hkrati preplete življenje z delom. Sophie Hoyle v videu Listen to them – Don't listen to them (Scrawl) prikaže svoje doživljanje sodelovanja v polju umetnosti, ko se ob odsotnosti strukturne podpore prelaga odgovornost za uspeh in potek življenja zgolj na umetnico in njen kreativni potencial, kar se izraža v skrbeh, notranjem nemiru in dvomu o lastnih sposobnostih.

Saša Bezjak je razvila svoj umetniški izraz skozi osebni zlom, ko je ob finančni stiski v času študija od pedagoških avtoritet prejemala sodbe, da njena risba ne ustreza standardom umetniškega sistema. Ob stalni kritiki je razvila prepričanje, da ni dovolj dobra, čeprav je občutila, da se je sposobna preživljati le z umetnostjo. Z risbami, ki izražajo njena mnogotera čustvena stanja, je pretočila osebno stisko v način življenja. Ob tem poudarja, da je bil za nadaljevanje njene umetniške poti bistvenega pomena odziv bližnje okolice, ki je ni stigmatizirala.

Strah pred stigmatizacijo ob hospitalizaciji pa raziskuje umetnica Andreja Kulunčić v obsežnem projektu Destigmatizacija, v katerem obravnava problematiko diskriminacije družbe do ljudi, ki se zdravijo v psihiatričnih ustanovah. Projekt je nastal v sodelovanju s socialno pedagoginjo in psihoterapevtko Dubravko Stijačić ter uporabniki psihiatrične bolnišnice Vrapče. Na razstavi sta predstavljeni instalaciji O shizofreniji (De-stigma) in U krugu.

Adelina Cimochowicz v delu Natural State obravnava duševne stiske s perspektive spola in razrednega položaja ter opozarja na pojav revnih zaposlenih žensk. Delo temelji na pogovoru s tremi samohranilkami, ki kljub rednemu delu živijo v materialnem pomanjkanju oz. prikrajšanosti ter posledično v stalnem strahu in skrbeh.

Razstava bo na ogled do 29. oktobra.