Ljubljanski grad: V objemu impresionizma

Prostorske projekcije umetnin so v tujini že nekaj časa stalna praksa, zdaj pa smo jih dobili še na Ljubljanskem gradu. Na razstavi z naslovom V objemu impresionizma v obnovljeni dvorani Kazemate v 15 minutah oživijo izbrane umetnine štirih impresionistov – Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena.

Razstava V objemu impresionizma

Projekcija V objemu impresionizma bo v dvorani Kazemate na ogled vsak dan med 9. in 18. uro do 26. oktobra prihodnje leto.

Svet impresionističnih podob postane še bolj živ z ambientalnimi zvoki, ki spremljajo celotno projekcijo. Vizualizacija likovnega dela: Matija Jama – Kolo (1935, hrani Narodna galerija). Foto: Ljubljanski grad
Svet impresionističnih podob postane še bolj živ z ambientalnimi zvoki, ki spremljajo celotno projekcijo. Vizualizacija likovnega dela: Matija Jama – Kolo (1935, hrani Narodna galerija). Foto: Ljubljanski grad

Sejalec, Rdeči parazol, Kopalke, Kolo so štiri od 16 umetnin, ki v še po obnovi dišeči grajski dvorani pred našimi očmi dobesedno oživijo – vsaki je namenjena skoraj minuta. "S posebnimi tehnološkimi prijemi in animacijo dobijo slike neko dinamiko, da pritegnejo tudi tiste, ki jim impresionizem še ni blizu," je za TV Slovenija povedal pomočnik direktorice Ljubljanskega gradu za poslovanje in kulturno umetniški program Marko Brunskole. "Slike se premikajo tudi po prostoru, tako da lahko na primer slišimo, kako teče voda po tleh, kako žvrgolijo ptički, kako se odpirajo dežniki, ki so vzeti iz dela Rdeči parazol."

Na nekaj več kot 1000 kvadratnih metrov površine sten, tal in obokov umetnine in njihovi motivi zaživijo v prepletu svetlobe in barv ter ob spremljavi ambientalnih zvokov. Vizualizacija likovnega dela: Matej Sternen – Rdeči parazol (1904, hrani Narodna galerija). Foto: Ljubljanski grad
Na nekaj več kot 1000 kvadratnih metrov površine sten, tal in obokov umetnine in njihovi motivi zaživijo v prepletu svetlobe in barv ter ob spremljavi ambientalnih zvokov. Vizualizacija likovnega dela: Matej Sternen – Rdeči parazol (1904, hrani Narodna galerija). Foto: Ljubljanski grad

Projekcija je nastala v sodelovanju z Narodno galerijo, ki je prispevala večino digitalnih reprodukcij likovnih del, nekatere pa so pridobili še iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Moderne galerije. Zamisel, da bi impresioniste predstavili na ta način, se je na Ljubljanskem gradu rojevala že dlje časa, primerna zanje se jim je zdela prenovljena dvorana Kazemate.

Projekt je plod domačega znanja, saj je vizualizacije prispevalo podjetje Art Rebel 9, medtem ko je za tehnično izvedbo poskrbelo podjetje TSE. Vizualizacija likovnega dela: Rihard Jakopič – Kopalke (1905, hrani Narodna galerija) Foto: Ljubljanski grad
Projekt je plod domačega znanja, saj je vizualizacije prispevalo podjetje Art Rebel 9, medtem ko je za tehnično izvedbo poskrbelo podjetje TSE. Vizualizacija likovnega dela: Rihard Jakopič – Kopalke (1905, hrani Narodna galerija) Foto: Ljubljanski grad

Projekt je nastal po vzoru tujih umetniških središč, kot so Pariz, London in Berlin. "Pomislili smo, da bi v takšni obliki lahko slovenski impresionisti lepo zasijali," je za STA dodal Brunskole. Po njegovih besedah je bilo kar nekaj izzivov tehnične narave, zlasti zaradi posebnosti dvorane. Projekcijo so izdelovali tri mesece; najprej so naredili model. "Iz tega modela se potem simulirajo pozicija, rotacija in tudi smer zajema vsakega projektorja zase," je pojasnil Boštjan Nagode, integrator za podjetje TSE, ki je poskrbelo za tehnično izvedbo. Glavni izziv je bil narediti ravno črto na valoviti steni gradu, tako da lahko – ne glede na naš položaj v prostoru – vidimo načeloma sklenjeno in ravno črto.