Foto: The National Gallery, London
Foto: The National Gallery, London
Detajl prvotne kompozicije (povečana slika rentgena dela) z detajlom angela in Jezusa. Foto: The National Gallery, London
Detajl prvotne kompozicije (povečana slika rentgena dela) z detajlom angela in Jezusa. Foto: The National Gallery, London

Skica, ki so jo s pomočjo novih tehnologij odkrili v več mesecev trajajoči raziskavi, stroke v resnici ni zares presenetila. Že pred leti so med analizami dela ugotovili, da je da Vinci spreminjal položaj Marijine figure, obstajale pa so tudi teorije, da je nemara spreminjal tudi preostale figure.

Razvoj tehnologije je zdaj omogočil uvid podrisbe, tudi po zaslugi tega, da je renesančni mojster pri risanju uporabljal svinčnike z vsebnostjo cinka. Prvotna kompozicija je bila precej drugačna od končne podobe slike, ki ima svojo starejšo "sestrsko" različico v Louvru. Figuri angela in Jezusa sta bili postavljeni nekoliko višje, poleg tega se je kodrasti angel oziral proti Jezuščku in ne malemu Janezu Krstniku kot na končni sliki. Proti angelu in Jezusu pa je bila obrnjena tudi Marija s podobno v objem oziroma zavetje razširjenimi rokami.

Zakaj je Leonardo prvotno kompozicijo opustil, ostaja neznano. Kot so v galeriji zapisali v sporočilu za javnost, so odkrili tudi odtise rok, ki so nastali med nanašanjem podlage na platno, da bi dosegli enoten nanos. Najverjetneje gre za odtis roke enega od asistentov, ni pa izključena možnost, da bi šlo celo za Leonardovo.

Novo odkritje so v galeriji razkrili ob predstavitvi načrtovane jesenske razstave, ki naj bi se osredotočala prav na sliko Madona v votlini (1495–1508). Ta je bila prvotno vključena v oltar kapele Bratovščine brezmadežnega spočetja v milanski cerkvi San Francesco Maggiore.

Pritlični prostori galerije bodo namenjeni predstavitvi slike, ki jo bodo obiskovalcem skušali približati v štirih dvoranah. S pomočjo "multisenzoričnih doživetij" bodo poskušali rekonstruirati sakralni prostor kapele, za katero je nastala, in prvotno postavitev slike, preden jo je milanska cerkev v 18. stoletju prodala, delo pa je tako pristalo v Angliji. Louvrska različica je starejša, nastala je okoli 1483–1486, po eni od teorij pa naj bi jo Leonardo sam prodal, londonsko različico pa nato naslikal, da je izpolnil naročilo.

Detajl slike z Marijinim očesom in licem, kjer je razvidna sled oziroma odtis roke. Foto: The National Gallery, London
Detajl slike z Marijinim očesom in licem, kjer je razvidna sled oziroma odtis roke. Foto: The National Gallery, London
Detajl končnega dela Madone v votlini, ki jo je Leonardo naslikal med letoma 1495 in 1508 in jo hranijo v londonski Narodni galeriji. Foto: Wikipedia
Detajl končnega dela Madone v votlini, ki jo je Leonardo naslikal med letoma 1495 in 1508 in jo hranijo v londonski Narodni galeriji. Foto: Wikipedia

Kot besede direktorja londonske Narodne galerije Gabriela Finaldija povzema Guardian, bo obiskovalcem razstava ponudila priložnost spoznavanja da Vincijevega ustvarjalnega procesa in nastanka njegove mojstrovine. Vodja konservatorskega oddelka Larry Keith pa pravi, da njihova ekipa še ni končala dela in da bi lahko prišli do novih spoznanj.

Postavitev nastaja v sodelovanju z nagrajeno družbo 59 Productions, ki je med drugim zasnovala otvoritveno slovesnost Olimpijskih iger v Londonu leta 2012, zaslužna pa je tudi za razstavo David Bowie je v muzeju V&A leta 2013, ki jo je obiskalo več kot 1,8 milijona ljudi. Kot so napovedali v družbi, bodo v tokratni postavitvi skušali uresničiti nekaj med razstavo in doživetjem.

Razstavo bodo odprli 9. novembra, na ogled pa bo do 12. januarja prihodnje leto.