V Koroški galeriji likovnih umetnosti bodo drevi odprli pregledno razstavo z naslovom Lojze Logar. Pop! 1968‒1980, ki je del širšega razstavnega projekta, poimenovanega artLOGARt.

V projektu pregledne razstave celotnega umetnikovega opusa so se zato združile štiri institucije iz regij, kjer je živel in delal v različnih obdobjih. Rodil se je na Koroškem, mladost je preživel v Prekmurju, zrela leta v Ljubljani, nazadnje pa je živel in umrl v Izoli. Vsaka izmed razstav predstavlja eno zaokroženo ustvarjalno etapo, v celoto pa jih združuje razstavni katalog in skupen promocijski program.

Logar je bil osrednja osebnost nove figuralike, slovenske različice pop arta, pozneje pa se je preizkusil tudi na področju konceptualizma in radikalnega, koloristično bogatega ekspresionizma. Na začetku 80. let je nato skoraj popolnoma opustil novo figuraliko in začel ustvarjati v maniri minimalističnega črno-črnega slikarstva, piše na spletnih straneh koroške galerije.

Konec 80. let prejšnjega stoletja je zastavil svoj najobsežnejši ciklus Davidovi vrtovi, ki bodo novembra in decembra na ogled v Galeriji Murska Sobota, v 90. letih pa je z novim slogovnim pristopom začel razvijati ciklus slik Intermezzozoik in ga zaokrožil v seriji z naslovom Sarcophag U.S. Ta cikel bo na ogled v Obalnih galerijah od 19. marca do 2. maja. Predstavitev opusa zaključuje postavitev v galeriji ZDSLU v Ljubljani od 14. januarja do 7. marca 2021 s predstavitvijo zadnjih del na papirju iz serije Angeli.

Generacija diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost iz druge polovice 60. let, ki ji pripada tudi Logar, se je s "polnimi pljuči" odzvala na prodor nove estetike podiranja pregrad med do tedaj navidezno nezdružljivostjo abstraktnega in figurativnega likovnega jezika.
Sproščenost tedaj modnega popartističnega imaginarija je Logarju ponudila neizčrpen prostor eksperimentiranja in kombiniranja različnih postopkov, tehnik ter likovnega izraza v smislu osvobojene gestualnosti in do tedaj domala nepojmljivih oblikovnih struktur.

Logarjeva zgodnja dela neposredno izražajo duha časa hipijevske sproščenosti, nabite z erotiko na meji opolzkosti, pri čemer je v popartistični maniri izkoriščal vse vire novih, komercialnih vizualnih medijev: plakata, fotografije, reprodukcije, časopisnih klišejev in izrezkov, televizije.

S čistimi, nemodeliranimi plakatnimi barvami, širokimi ploskvami, šablonizirano risbo poenostavljenih (erozitiranih) realnih oblik predmetov in ponavljanjem ter barvnim variiranjem je izražal svojevrsten in značilen joie de vivre, sprva v grafični tehniki litografije, po letu 1973 pa z uporabo sitotiska, ki ob realizacijah v akrilu na platnu postane njegov dominantni medij, še piše na spletnih straneh koroške galerije.

Kustos razstave je Marko Košan, na ogled bo do 13. decembra.