Razstavljeno gradivo vabi k ponovni, sodobni presoji Wittgensteinovega razumevanja in uporabe fotografskega medija, so zapisali v muzeju.

Kot še piše na spletni strani muzeja, je na postavitvi mogoče videti tudi njegov doslej le delno objavljeni fotoalbum iz 30. let preteklega stoletja, znameniti sestavljeni portret Wittgensteinovih bratov in sester, inscenirane avtoportrete, fotografije hiše filozofove sestre Margaret Stonborough-Wittgenstein, pri snovanju katere je filozof sodeloval z avstrijskim arhitektom Paulom Engelmannom, ter reprezentativen izbor njegove korespondence z družino in prijatelji, ki vključuje tudi podobe.

Na razstavi so Wittgensteinove fotografije postavljene v dialog s fotografskimi praksami ali teorijami sodobnih umetnikov, kot so John Baldessari, Christian Boltanski, Olafur Eliasson, Hans-Peter Feldmann, Herbert W. Franke, Peter Handke, Friedl Kubelka, Ines Lombardi, Sigmar Polke, Gerhard Richter, Martha Rosler, Norman Saunders, Alfons Schilling, Cindy Sherman, Hiroshi Sugimoto, Andy Warhol, Gillian Wearing, Peter Weibel in drugi.

Ludwig Josef Johann Wittgenstein, rojen 26. aprila 1889 na Dunaju v Avstriji, je odraščal v ugledni dunajski meščanski družini. V Nemčiji in Veliki Britaniji je študiral inženirstvo, vendar sta ga bolj zanimali matematika in filozofija.

V času svojega življenja je slovel predvsem kot avtor Logično-filozofskega traktata iz leta 1921, ki velja za eno temeljnih del logičnega pozitivizma. Gre za edino delo, objavljeno v času njegovega življenja. V delu, ki je zasnovano na ideji, da filozofska vprašanja izhajajo iz napačnega razumevanja logike jezika, je Wittgenstein prikazal logično zgradbo sveta in postavil temelje poznejši sistematizaciji propozicijske logike.

Na njegovo zgodnje delo je vplivalo delo Arthurja Schopenhauerja in pisanje njegovih učiteljev Bertranda Russlla in Gottloba Fregeja.

Dela iz njegovega poznega obdobja so zbrana v Filozofskih raziskavah iz leta 1953, ki so izšle dve leti po filozofovi smrti. Delo v primerjavi z zgodnjimi nauki zaznamuje popolnoma drugačna filozofska linija. V Filozofskih raziskavah se je Wittgenstein oddaljil tako od sistematičnega sloga kot od stališč do jezika, ki jih je zbral v Logično-filozofskem traktatu, ter se posvetil predvsem logiki in jeziku, ki ga je raziskoval v logičnih izpostavah in paletah različnih vsakdanjih rab.

Bil je nekakšna kultna figura, vendar se je izogibal publiciteti in je celo zgradil kočo na samem na Norveškem, da bi lahko živel v popolni samoti. Zadnja leta je preživel na Irskem in v Oxfordu ter leta 1951 umrl za rakom.

Razstava v Muzeju Leopold bo na ogled do 6. marca.