Marija Mojca Pungerčar, Preraščanja. Foto: KUD Trivia
Marija Mojca Pungerčar, Preraščanja. Foto: KUD Trivia

Predstavljajo jo v ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani, razstava pa združuje tri sveže cikle del, ki se posvečajo majhnim in intimnim pojavom njenega vsakdanjika.

Umetnica se je v dozdajšnjem delu pogosto posvečala obrobnim družbenim situacijam ter spremljala spremembe v svojem bivanjskem okolju in neposredni okolici. A če je v pretekli praksi spremljala tektonske premike v strukturi urbanega prostora in industrijske krajine, se v novejših delih posveča bolj intimnim opažanjem. V fotografskem ciklusu Preraščanje denimo skrbno spremlja napredek invazivne rastline plezalke, ki je z dvorišča skozi okno vztrajno vdirala v njeno stanovanje. Umetnica štiri podobe, ki pokažejo različne faze razraščanja, dodatno stilizira s pleteno kopreno, v kateri se ponovi in poudari proces preraščanja. Ta je nezadržno povezan z univerzalno idejo o izgubi kontrole, propadu in zmagi narave nad kulturo, ob razstavi piše kustos Miha Colner.

Umetnica se v projektu ukvarja z odnosom med človeško ustvarjeno kulturo in samoniklo naravo. Izhaja iz prastare človekove želje po podrejanju prostora, ki ga naseljuje, potrebe po obvladovanju lastnega okolja, ki se najbolj izraža prav v urbanih okoljih. Umetničino dvorišče, kjer se bohoti opazovana rastlina plezalka, je le streljaj stran od ene osrednjih ljubljanskih promenad, vendar ostaja skrito očem javnosti, medtem ko zanj skrbi majhna stanovanjska skupnost.

Apokaliptičen občutek krhkosti in minevanja
Zgolj desetletje opustitve urejanja okolice pa je menda dovolj, da se urbani prostori začno sami zaraščati in pogozdovati. Podoba tega procesa, kot zapiše kustos, vselej ustvari apokaliptičen občutek krhkosti in minevanja. Pogosto pa tudi človek poseže v naravo na način nudenja pomoči rastlini ali živali, ki ji je narava že odmerila smrt. V diptihu Dvig tako umetnica na svojem dvorišču spremlja usodo mladega drevesa, ki ga je pokopal in polomil sneg, a ga je človeška roka rešila in vrnila v življenje.
Cvetje in vsakdan

Poleg tega, da si naravo neusmiljeno podreja, je človeška vrsta nagnjena tudi k njenemu neizmernemu občudovanju. V dveh triptihih Izbruh se umetnica ukvarja s samoreprezentacijo in reprezentacijo cvetja v vsakdanjem življenju. Ustvarila je fotografska avtoportreta na platnu, kjer je umeščena med košate grme vrtnic, medtem ko na lica svoje podobe uveze stilizirane podobe vrtnic, da bi s tem naredila povezavo med naravo in svojo kožno boleznijo, ki nosi ime po rožah, je še zapisal Colner.

Marija Mojca Pungerčar z razstavo raznuje tudi 35-letnico umetniškega delovanja, postavitev, ki je nastala v produkciji KUD Trivia, pa lahko ujamete do 18. aprila.