Na ogled bodo tako zgodnja dela kot velika platna monokromnih barvnih ploskev umetnikove zrele faze. Foto: EPA
Na ogled bodo tako zgodnja dela kot velika platna monokromnih barvnih ploskev umetnikove zrele faze. Foto: EPA

Nazadnje so Rothkova dela v Parizu predstavljali leta 1999 v Musée d’Art moderne de la Ville de Paris, tokrat pripravljajo pregledno razstavo v prostorih Fundacije Louis Vuitton. Postavitev se bo sprehodila po celotnem opusu Marka Rothka (1903–1970): vsega skupaj bo na ogled 115 slik, ki prihajajo iz galerij in muzejev, kot sta Narodna galerija umetnosti v Washingtonu in londonski Tate, pa tudi zasebnih zbirk, vključno s tisto, ki jo hrani umetnikova družina. Sin Christopher Rothko je tudi kurator razstave, z njim pa še umetniška direktorica Fundacije Louis Vuitton Suzanne Pagé.

Razstava bo zasnovana kronološko – od njegovih prvih, sprva figuralnih del, kjer je v 30. letih slikal ljudi na podzemni železnici, kako čakajo na svoj prevoz v službo in nazaj domov. Sprehodila se bo prek njegove nadrealistične faze, v katerih so se sloke človeške figure preobrazile v vse manj oprijemljive hibridne forme, prostorska globina newyorške podzemne železnice pa se je v ozadju sploščila v vzporedne barvne trakove. In na koncu vse do ključnega prehoda v zrelo fazo, ki se je zgodil leta 1947, ko je Rothko protagoniste platen zdrobil v barvni prah, sprostil geometrijo slike in ustvaril brezmejen prostor, kjer se forme premikajo z notranjo svobodo. To so platna, po katerem slikarja najbolj poznamo, slike, s katerimi je gledalce spravil do solz in z njimi zaslovel. Med drugim bodo na ogled Svetel oblak, temen oblak (1957), Rdeča na kostanjevi (1958) in Št. 8 (1964).

Platna za Seagramovo stavbo, ki jih hrani londonska galerija Tate. Foto: EPA
Platna za Seagramovo stavbo, ki jih hrani londonska galerija Tate. Foto: EPA

Ko so Rothka sredi 50. let povprašali po idealni razdalji, s katere naj človek gleda njegova monumentalna platna, je umetnik priporočil osemnajst palcev. Čeprav je v odgovoru nekaj umetnikove zbadljive provokacije, priporočena distanca slabega pol metra gledalca zares sooči s tistimi dimenzijami slik, ki ostanejo ob večji oddaljenosti spregledane – to so megličasti prehodi enega barvnega oblaka v drugega, raztegljivost ploskve v globino ali stran od nje, kontrast med nasičenostjo in sočasnim razblinjenjem vizualnega prostora, s čimer je ustvarjen vtis optične vibracije, migetanja in nenehnega gibanja slike, ki ni več "podoba doživetja, temveč doživetje samo".

Sorodna novica Mark Rothko na Dunaju

Kot je dala slutiti zgornja omemba londonske Tate, kjer je Rothkovi umetnosti posvečena posebna soba, prihajajo v Pariz tudi platna, ki jih je umetnik v izhodišču pripravljal za restavracijo Four Seasons Seagramove stavbe v New Yorku, na koncu pa sklenil, da nihče, ki si bo privoščil obed v takšni restavraciji, ne bo gledal njegovih slik, in dela poudarili Tatu. Pripravljalna dela za Seagramovo serijo smo imeli priložnost pred nekaj leti videti na dunajski razstavi Rothkovih del – leta 2019 so jih umestili med stare mojstre Umetnostnozgodovinskega muzeja.

Razstavo z naslovom Mark Rothko bodo v Parizu odprli 18. oktobra, na ogled pa bo do 2. aprila prihodnje leto.