Na platnu, ki je nastalo okoli leta 1737, je beneški Veliki kanal s cerkvijo San Simeone Piccolo na desni in porušeno cerkvijo Santa Lucia na levi. Sliko hrani britanski nacionalni muzej Wallace Collection v Londonu. Njegovi strokovnjaki so umetnino po novem pripisali torej Bernardu Bellottu (1722–1780), kar pomeni, da gre nemara za njegovo najzgodnejše znano delo, piše Artnet.

Nečak se je tudi občasno podpisoval kot Canaletto
Slika se je prej pripisovala slavnemu beneškemu umetniku Giovanniju Antoniu Canalu (1697–1768), znanemu pod imenom Canaletto. A se je tudi njegov nečak in učenec Bellotto občasno podpisoval kot Bernardo Canaletto ali tudi kot zgolj Canaletto. Sliko sta mlajšemu Canalettu v novem katalogu Vedute Benetk v Zbirki Wallace pripisala kustosa zbirke Lelia Packer in Charles Beddington. Da gre za njegovo delo, so ju prepričale "edinstvene diagonalne poteze čopiča, razmestitev čolnov na vodi in uporaba hladne palete, ki je definirala njegovo kasnejše delo," sta zapisala strokovnjaka. Katalog sicer vključuje še 27 drugih beneških vedut iz 18. stoletja, ki jih je ob slavnejšem Canalettu ustvaril Francesco Guardi (1712–1793) in nekaj drugih slikarjev iz njunega kroga.

Omenjeno delo je leta 1859 pri dražbeni hiši Christie's kupil četrti markiz Hertfordski, platno pa so opisali kot glavno delo Canaletta. "Bellotto se je tudi imenoval tudi Canaletto, saj je bil Canalettov nečak, tako da je bilo v nekem smislu to pripisovanje dela iz leta 1859 pravilno," je za Art Newspaper povedal Beddington. Kustos je v svojem eseju v katalogu zapisal, da je leta 1900 "Claude Phillips, prvi skrbnik zbirke Wallace, sliko obravnaval kot najbolj pristno Canalettovo delo. Katalog iz leta 1900 navaja tudi: 'Najbolj nedvomen primer njegove umetnosti v zbirki Wallace je (...) Canal Grande s cerkvijo San Simeone Piccolo'."

Bellotto se je beneškemu slikarskemu cehu pridružil, ko mu je bilo 16 let. Beddington, sicer strokovnjak za slike Canaletta in beneških vedut, je Bellotu pripisano platno označil za izjemno glede na avtorjevo mladost.

Novo pripisano avtorstvo po večletnih restavratorskih delih in raziskavah
Slika "izkazuje Bellottovo značilno hladno svetlobo in na tej točki njegove porajajoče se kariere njegovo obotavljanje pri slikanju obrazov, zaradi česar mnoge figure gledajo stran od gledalca. V skladu z njegovimi drugimi deli kaže na izjemen talent Canalettovega najbolj nadarjenega učenca," je še zapisal kustos.

Bellottu na novo pripisano platno je bilo v zadnjih letih deležno restavriranja in raziskav, med drugim z rentgensko in infrardečo reflektografijo. "Muzeju zaradi ustanovitvene zapuščine ni dovoljeno pridobivati ​​novih umetnin, a raziskave in stalne vnovične ocene njegove stalne zbirke omogočajo občasna nova odkritja," je pojasnil Xavier Bray, direktor zbirke Wallace.

Platna v pomoč pri obnovi Varšave
Bernardo Bellotto je sicer znan po svojih vedutah severnoevropskih mest, za katere so "značilne panoramske kompozicije, močna kontrastna uporaba svetlobe in sence ter natančna pozornost do arhitekturnih detajlov," piše na spletni strani Narodne galerije v Londonu. S slikarjevimi natančnimi upodobitvami Varšave, kjer je tudi pokopan, so si celo pomagali pri obnovi mesta po drugi svetovni vojni.