Delo umetnic je bilo zaradi poenostavljanja in izčiščevanja, ki ju zahteva umetnostna kronologija, vselej prepuščeno pozabi. Poveličevanje posameznikov in ustvarjanje mitov je v zgodovinopisju dovoljevalo le vpis posameznic, kot je bila v slovenskem primeru Ivana Kobilca, so zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana.

Slikarka Elda Piščanec (1897–1967). Foto: Last družine
Slikarka Elda Piščanec (1897–1967). Foto: Last družine

Mestni muzej Ljubljana

V muzeju so se zato odločili za pripravo razstave Ali je (bil) spol pomemben? Kaj bi dekleta morala vedeti? Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950, ki jo bodo odprli novembra. S to postavitvijo želijo spodbuditi nova spoznanja in poiskati odgovore na naslovni vprašanji. Njen namen je tudi razširitev pogleda na slovensko moderno.

Razstava bo v središče postavila tiste ženske, ki so na začetku 20. stoletja začele posamično premagovati ovire na poti ženskega osamosvajanja in uveljavljanja v javnem prostoru. Nekatere so zgradile uspešne kariere in si na pretežno moškem umetnostnem področju izbojevale svoje poti. Številne so v preteklih desetletjih tudi doživele lepe predstavitve z razstavo in katalogom, a njihov pomen je ostal še naprej podcenjen in nepotrjen.

Na razstavi bodo med drugim predstavljene avtorice, katerih dela so vključena v likovno zbirko tega muzeja, med njimi poleg Kobilce še Henrika Langus, Elza Kastl, Henrika in Avgusta Šantel, Helena Vurnik, Mira Pregelj in Elda Piščanec. Ob teh bodo na ogled tudi dela umetnic, ki jih hranijo sorodne ustanove. Postavitev ni namenjena zgolj predstavitvi posameznih opusov, temveč želijo z njo opozoriti na kontekst, znotraj katerega so delovale umetnice.

Kot navedeno bo postavitev dvodelna: v Mestnem muzeju Ljubljana se bodo osredotočili na slikarke in kiparke, v Galeriji Jakopič pa na arhitektke, oblikovalke in fotografinje.

Sorodna novica Razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt z novim pogledom na arhitektov idejni in ustvarjalni svet

V Mestnem muzeju Ljubljana je še do 27. avgusta 2023 mogoče obiskati razstavo Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki so jo odprli ob letošnji 150. obletnici rojstva tega velikega arhitekta.

V muzejskem Malem razstavišču bodo na ogled risbe pesnika Otona Župančiča, ki jih hrani ta muzej. V Župančičevi zapuščini je večje število risb, ki so bile kot drobci razstavljene v Knjižnici Otona Župančiča na stalni postavitvi. Na tokratni postavitvi bodo obravnavane kot celota, predstavljeno bo, v katerih obdobjih jih je pesnik ustvaril in kako se povezujejo z njegovim pesnjenjem.

Galerija Jakopič

Galerija Jakopič bo v prihodnjem letu slavila 15 let obstoja. V začetnem obdobju delovanja so predstavili vrsto raznolikih projektov s področja likovne umetnosti, oblikovanja, arhitekture in fotografije, v zadnjem desetletju pa se je vizija galerije razvijala predvsem v želji pripomoči k širšemu družbenemu razumevanju fotografije kot enega najizraznejših umetniških, komunikacijskih in kreativnih vizualnih medijev, so sporočili iz galerije.

Za februar so napovedali odprtje razstave Valovanje. Skozi 15 let delovanja galerije se je namreč nabralo veliko materiala, ki ga bodo v jubilejnem letu znova uporabili skozi proces soustvarjanja razstavnega projekta Valovanje. Ta nastaja v sodelovanju z nizozemsko fotografsko agencijo NOOR Images in kustosom Stefanom Carinijem. Jedro razstave bodo fotografije na temo vode v različnih tematskih sklopih, ki so jih posneli priznani fotografi omenjene agencije.

Tako razstava kot spremljevalni program bosta temeljila na preizpraševanju prakse galerijskih postavitev. Z razstavo pa prav tako nameravajo prelomiti običajno bitko s časom in lovljenjem skrajnih rokov galerijske postavitve, zato se bo skozi čas trajanja spreminjala, razvijala in dopolnjevala.

Velika poletno-jesenska retrospektiva z naslovom Mediacije bo posvečena fotografinji Susan Meiselas (1948), ki je od leta 1976 članica slovite agencije Magnum Photos. Gre za ameriško fotografinjo, ki ustvarja v različnih državah, teme njenih del segajo od vojne in človekovih pravic do kulturne identitete in nasilja v družini. Razstava bo združevala projekte od začetka njene kariere v 70. letih preteklega stoletja do danes. Poudarek bo na edinstveni delovni metodi Susan Meiselas, ki združuje fotografijo, video, zvok in instalacijo ter raziskuje različne časovne lestvice in konflikte, od osebnih do geopolitičnih.

Del že omenjene razstave Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950 bodo tudi v Jakopičevi galeriji odprli v novembru.

Tako Muzej mesta Ljubljane kot Jakopičeva galerija in Plečnikova hiša sodijo pod javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
Tako Muzej mesta Ljubljane kot Jakopičeva galerija in Plečnikova hiša sodijo pod javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić

Plečnikova hiša

Iz Plečnikove hiše so sporočili, da za prihodnje leto pripravljajo več izvirnih projektov, ki obravnavajo delo arhitekta Jožeta Plečnika v povezavi z razmislekom, kako ga vidimo in doživljamo danes.

Maurizio Barberih se v avtorski fotografiji posveča raziskovanju polja med čutnim svetom (oblikami), svetom primarnega zaznavanja (sanjami) in svetom simbolnih afirmacij (miti). Zanimanje tega italijanskega fotografa je v preteklih letih pritegnila tudi Plečnikova arhitektura. Na razstavi, ki bo povezala Plečnikovo hišo in Italijanski inštitut v Ljubljani, bodo predstavljene prav te avtorske fotografije Barberiha in njegov sodobni avtorski pogled na arhitektovo ustvarjanje v Ljubljani.

Vlasto Kopač, ki je bil med letoma 1937 in 1940 pri Plečniku zaposlen kot risar, je z njim intenzivno sodeloval predvsem pri gradnji Žal. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Vlasto Kopač, ki je bil med letoma 1937 in 1940 pri Plečniku zaposlen kot risar, je z njim intenzivno sodeloval predvsem pri gradnji Žal. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Projekt v dialogu s Plečnikovo dediščino bo pripravila avstrijska umetnica Dorit Magreiter, pri čemer bo s svojo umetniško intervencijo raziskovala razmerje med preteklostjo in sedanjostjo ter povezavo med reprezentacijo in fikcijo.

V prihodnjem letu bomo zaznamovali tudi 110. obletnico rojstva arhitekta Vlasta Kopača, ki je bil Plečnikov učenec. Razstava ob tej priložnosti se bo osredotočila na obsežno zbirko Kopačevih skic, načrtov in pisem, ki jih po njegovi smrti hrani hčerka Mojca Kopač in javnosti še niso bila predstavljena. Vlasto Kopač se je leta 1934 vpisal na oddelek za arhitekturo ljubljanske univerze.

Zadnja razstava, ki jo bodo v letu 2023 odprli v Plečnikovi hiši, bo naslovljena Stele in Plečnik, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja. Na postavitvi bo skozi bogato ohranjeno korespondenco predstavljen tesen strokovni in prijateljski odnos med arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem, ki je bil v času gradnje Plečnikovih ljubljanskih projektov odgovorni konservator in vodja spomeniškega urada.