Pravzaprav je to pripomnil Picasso, ko je na njeni roki zagledal zapestnico iz krzna, ki jo je Meret Oppenheim oblikovala sama. Po končanem druženju je odšla domov in zasnovala "krznene" skodelico za kavo, s krožničkom in žličko.

To zgodnje delo švicarske umetnice iz leta 1936 je nemara najslavnejše v njenem opusu, a v 50-letni karieri je umetnica ustvarila še celo četo drugih nekonvencionalnih stvaritev, med katerimi so številni zagonetni objekti, slike, geometrične abstrakcije, pa tudi nakit, javne plastike in poezija. Izmed teh jih 180 predstavljajo v MoMi, na prvi razstavi, posvečeni delu Meret Oppenheim v ZDA po četrt stoletja.

Muzej moderne umetnosti (MoMA) je sicer drugo ameriško razstavišče, ki jo predstavlja – pred tem je bila razstava Meret Oppenheim: Moja razstava na ogled v Zbirki Menil v Houstonu. Še prej so si jo ogledali obiskovalci Kunstmuseuma Bern. V MoMI so jo odprli 22. oktobra in bo na ogled do 4. marca prihodnje leto.

Meret Oppenheim si je z že omenjenim Zajtrkom v krznu oz. Objektom (naslov dela Le Déjeuner en fourrure je poznejša domisel Andréja Bretona), zagotovila mesto vodilne predstavnice francoskega nadrealizma, do smrti leta 1985, ko je bila stara 72 let, pa ustvarila raznolik opus, ki se izmika enostranskim slogovnim opredelitvam ter se ves čas izogiba ravni razvojni liniji.

Rdeča nit njenega življenja in dela je nemara iskanje svobode, za katero je slavno rekla, da nam ni dana, ampak si jo moramo vzeti. Misel se je ves čas odražala v njenem umetniškem udejstvovanju, vse od akademskega študija, ki jo je hitro začel dolgočasiti in ga je opustila ter se odločila za pot samouke umetnice. Na širši ravni jo je to isto hrepenenje privedlo tudi do neutrudnega boja proti družbeno določenim vlogam spolov, zaradi česar postala ena od vzornic feminizma.

Razstava v MoMI popelje po celotnem opusu umetnice, v katerem se je ob oplajano v mitih, sanjah, literaturi in Jungovem pisanju, ukvarjala s preobrazbo med spoloma, med naravo in kulturo, sanjami in resničnostjo ter človekom in živaljo.

Rodila se je leta 1913 v Berlinu, odraščala pa v Švici v družini, ki je bila naklonjena umetnosti (čeprav je imel oče drugačno predstavo o prihodnosti svoje hčerke), umetniško kariero pa začela v 30. letih 20. stoletja v Parizu. Znameniti krzneni Objekt je ustvarila, ko je imela 22 let. MoMa je bila s tedanjim odkupom tudi prvi muzej, ki je v zbirko vključil umetničino delo. Objekt oz. Zajtrk v krznu, po katerem postavitev v MoMI izstopa od tistih dveh v Bernu in Houstonu, je umetnici zagotovil mesto med francoskimi realisti. MoMA je njeno delo vključila na razstavo Fantastična umetnost, Dada, Nadrealizem, ki je bila na ogled v letih 1936 in 1937, kjer je krznena skodelica naletela na močan odziv ameriškega občinstva, piše Art Daily.

V zgodnjem obdobju v Parizu je Meret Oppenheim ustvarjala risbe, enigmatične slike, nenavadne objekte in kolaže, oblikovala pa je tudi nakit in druge modne dodatke. Leta 1937 se je vrnila v Švico in v prihodnjih dveh desetletjih ustvarjala razmeroma malo, nov ustvarjalni izbruh pa doživela znova leta 1954.

Narisana retrospektiva
Razstava skuša s kronološko zasnovo poleg bolj prepoznavnih nadrealističnih del 30. let opozoriti na stvaritve, ki so nastale v tem drugem obdobju, torej od 50. do srede 80. let. Eden izmed njenih zadnjih projektov je bila serija 12 risb z naslovom M. O. Mon Exposition (M. O. Moja razstava), od koder tudi naslov za aktualno razstavo. Na teh risbah se po svojem opusu ozira z neke vrste narisano retrospektivo, z miniaturnimi risbami kakšnih 200 izbranih del. V dejanskem smislu je to svojo razstavo deloma uresničila leta 1984 na razstavi v Bernu, vendar je vselej poudarjala, da gre za le eno od številnih mogočih predstavitev opusa.

Razstavo spremlja katalog del v angleškem in nemškem jeziku, v njem o umetnici pišejo kuratorke Nina Zimmer, Natalie Dupêcher in Anne Umland.

Spodaj fotografije z bernske postavitve.