Počitek na begu v Egipt. Joachim Patinir. 1518–1520. Foto: Museo Nacional del Prado
Počitek na begu v Egipt. Joachim Patinir. 1518–1520. Foto: Museo Nacional del Prado
Portret Marije I. Angleške je naslikal Anthonis Mor. Kraljica ima v roki simbolično
Portret Marije I. Angleške je naslikal Anthonis Mor. Kraljica ima v roki simbolično "tudorsko vrtnico", ki predstavlja njeno vladarsko pripadnost. Foto: Museo Nacional del Prado

Tematsko pot Botanični sprehod skozi Prado je zasnoval vrtnar in poznavalec umetnosti in botanike Eduardo Barba Gomez. Vanjo je povezal 26 del umetnikov, kot so Patinir, Fra Angelico, Tizian, Velazquez, Rubens in Zurbaran.

Barba Gomez je sicer vrtnar, krajinski oblikovalec in profesor vrtnarstva. Objavil je več knjig, ki obravnavajo rastline v različnih kontekstih, njegovo polje specializacije pa je prepoznavanje rastlin v umetniških delih. Velik del botaničnih raziskav opravlja v muzeju Prado.

Rastline so imele v zgodovini umetnosti različne vloge
Umetniki so v vsakem od obdobij rastline predstavljali drugače, z večjo ali manjšo pozornostjo do detajlov, z večjim ali manjšim upoštevanjem botanične natančnosti. V obdobju romanike je skrajna poenostavitev oblik dala rastlinam posebno lepoto. Pozneje, v obdobju gotike, so si umetniki prizadevali za kar najnatančnejšo in pravilno upodobitev rastlin. Rastline so tedaj postale viden element v umetniškem delu, njihovo upodabljanje pa je doseglo vrhunec v renesansi, ko so prišle v ospredje, umetniki pa so jih upodabljali na izrazito naturalističen način.

Rastline, ki so jih umetniki izbirali, so lahko izvirale iz neposredne okolice. Pozneje so se zaradi odprav na različne konce sveta pojavile tudi eksotične rastline iz oddaljenih dežel, ki so obogatile umetniško floro, še zlasti od 16. stoletja dalje. V vseh primerih umetniška dela pričajo o sposobnosti umetnikov za opazovanje narave. Rastline so upodobljene skrbno, kot pomemben protagonist v prizoru.

V muzeju Prado bi radi s tematskimi potmi ljudem ponudili svež pogled na znane umetnine v zbirki. Pri pripravi se povezujejo s strokovnjaki zunaj institucije, predstavniki disciplin, ki v muzejih običajno niso zastopane. Doslej so med drugim pripravili tematske poti Refleksije kozmosa, Ženska perspektiva, Calderon in slike ter Drugačne zbirke: Okvirji v muzeju Prado.

Fra Angelico je v svojem slikarstvu združil poznogotski italijanski slog in novi vizualni jezik renesanse. Na umetnini iz leta 1426 je upodobil Oznanjenje. Foto: Museo Nacional del Prado
Fra Angelico je v svojem slikarstvu združil poznogotski italijanski slog in novi vizualni jezik renesanse. Na umetnini iz leta 1426 je upodobil Oznanjenje. Foto: Museo Nacional del Prado