Delo iz leta 1982 z naslovom Versus Medici, ki ga je ustvaril pri 22 letih, je ocenjeno med 35 do 50 milijoni dolarjev (od približno 30 do 42 milijonov evrov).

Prvič na dražbi

Slika, ki je nastala kmalu po umetnikovem zgodnjem transformativnem potovanju v Italijo leta 1981, predstavlja enega izmed njegovih najmočnejših vizualnih izzivov establišmenta zahodnoevropske umetnosti, kjer se je kot mlad ustvarjalec drzno okronal kot naslednik umetniške zapuščine mojstrov italijanske renesanse, piše spletni portal Art Daily.

Delo je belgijski zbiratelj Stephan Janssen pridobil od Larryja Gagosiana ob obisku Basquiatovega studia leta 1982, nato je bilo od leta 1990 v ugledni zasebni zbirki. Tokrat bo prvič ponujeno na dražbi.

O pomembnosti slike v umetnikovem opusu priča njena umestitev v številne večje razstave, med drugim v postavitev v Palazzo Fortuny leta 2017 v času beneškega bienala in nazadnje v prvo obsežnejšo razstavo umetnikovih del na Japonskem.

Naslednik velikih ustvarjalcev renesanse

Slika je nastala v istem letu kot delo Brez naslova, ki je bilo na dražbi dražbene hiše Sotheby's leta 2018 prodano za rekordnih 110,5 milijona dolarjev (93,80 milijona evrov). Versus Medici v za umetnika značilnem jeziku konfrontira s temeljnim kamnom zgodovine zahodne umetnosti ‒ italijansko renesanso, ki jo definirajo dela Leonarda Da Vincija, Michelangela Bounarrotija, Rafaela, Botticellija in drugih.

Umetnik je z njo na začetku svoje kariere ambiciozno obračunal z zgodovino umetnosti, ne samo da je zavzel svoje mesto v njej, temveč se je tudi okronal za naslednika renesančnih mojstrov.

Basquiat je po pisanju Art Dailyja dobro poznal zgodovino umetnosti in v delu je mogoče videti tudi celo vrsto vplivov ‒ anatomsko kompleksnost zgodnjih Leonardovih risb in format triptiha v gradnji slike.

Struktura na treh povezanih platnih izvedene slike temelji na Basquiatovem izjemnem poznavanju večstoletne tradicije. V njej odmeva oblika oltarnega triptiha, s čimer slika namiguje na versko in politično moč, povezano z njim.

Iz brezdomstva v bogastvo

Basquiat se je rodil leta 1960 v Brooklynu očetu Haitijcu in materi Portoričanki. Komaj sedemnajstleten je zapustil dom in živel na ulicah spodnjega Manhattna. Na zidove in pročelja v newyorškem Sohu je risal grafite, na katere se je podpisoval s psevdonimom Samo.

Prvi preboj je prišel z razstavo 50 mladih newyorških umetnikov v P.S.1, centru za sodobno umetnost v newyorškem Queensu. Razstavo je videla tudi galeristka Annine Nosei, ki je v svoji galeriji v Sohu hotela pripraviti prvo samostojno razstavo Basquiatovih slik. Dala mu je denar za platna in barve ter studio v galeriji, kjer je ustvarjal.

Vse slike so bile prodane že na odprtju. Ko je še pesnik, pisatelj in umetnostni kritik Rene Ricard leta 1984 v Artforumu napisal prelomni tekst o Basquiatu Radiant Child, ga je to izstrelilo med zvezde umetnostne scene.

Pri 21 letih je postal tudi najmlajši umetnik, ki je razstavljal leta 1982 na documenti VII v nemškem Kasslu. Predstavil se je še v Zürichu, Rimu, Rotterdamu, Tokiu, življenje pa se mu je s tem radikalno spremenilo.

Basquiatu, ki je v nekaj letih iz brezimnega uličnega umetnika postal zvezdnik in se od brezdomca zavihtel med bogataše, so droge postale dnevna rutina, prav tako boemsko življenje ter dekadentno trošenje denarja. Umrl je zaradi prevelikega odmerka heroina, star komaj 27 let.