Občinstvo je govor pozdravilo z aplavzom, nemški kulturni in politični vrh pa se je nanj odzval kritično.

Mednarodno priznana fotografinja že od lanskega oktobra glasno nasprotuje izraelskim napadom na civilno prebivalstvo v Gazi, v katerih je v nekaj več kot letu dni umrlo okoli 44.000 ljudi, od tega najmanj 17.400 otrok. Ne preseneča, da je tudi odprtje svoje velike retrospektive v Novi narodni galeriji (Neue Nationalgalerie) pospremila z govorom, v katerem je opozorila na izraelsko nasilje in uničenje v Gazi.

Govor je začela s štirimi minutami molka v spomin na smrtne žrtve s palestinskih območij, iz Libanona in Izraela. "Sklenila sem, da to razstavo uporabim kot povod, da izrazim moralno ogorčenje nad genocidom v Gazi in Libanonu." Spomnila je, da je Nemčija domovina največje palestinske diaspore v Evropi. "Kljub temu se protesti zatirajo s policijskimi psi," je med drugim opozorila v govoru, ki so ga številni udeleženci odprtja prenašali v živo, posnetek pa je zaokrožil po družbenih omrežjih.

Ob tem je neposredno nagovorila Nemčijo, neomajno podpornico Izraela. "Antisemitizem se v tej državi (Nemčiji, op. n.) uporablja kot orožje proti palestinski skupnosti in tistim, ki jo podpirajo. ICC (Mednarodno kazensko sodišče) govori o genocidu. ZN govori o genocidu. Celo papež govori o genocidu. Pa vendar ne bi smeli omenjati genocida. Nemčija, si ne upaš tega slišati? To je vojna proti otrokom," je še dejala umetnica, ki prihaja iz judovske družine.

"Moji stari starši so ubežali pogromom v Rusiji. Odrasla sem z vedenjem o holokavstu nacistov. To, kar gledam v Gazi, me spominja na pogrome, ki so jim moji stari starši ubežali," je spregovorila.

"Vsa palestinska infrastruktura je uničena – bolnišnice, šole, univerze, knjižnice. To je tudi kulturni genocid. Zakaj tega ne vidiš, Nemčija," je bila še kritična umetnica.

Preglašeni direktor galerije
Na njen govor se je skušal odzvati direktor galerije Klaus Biesenbach, vendar ga je preglasilo skandirajoče občinstvo, zato ga ni bilo mogoče slišati. Ob tem so ljudje mahali s palestinskimi zastavami in zahtevali "svobodno Palestino". Ko se je dogajanje umirilo, je Biesenbach svoj govor znova prebral. "Naše delo sloni na temeljnih vrednotah, ki jih ne smemo zavreči," je rekel. "Pravica Izraela do lastnega obstoja je neizpodbitna. Napad Hamasa na judovsko državo 7. oktobra 2023 je bil grozljivo teroristično dejanje, ki ga ne moremo z ničimer upravičiti," je nadaljeval in dodal, da sočustvujejo s civilnim prebivalstvom na območju Gaze in v Libanonu.

Na dogodek sta se odzvala ministrica za kulturo Claudia Roth (Zeleni) in berlinski senator za kulturo Joe Chialo (CDU), ki sta bila kritična do izjav umetnice, češ, da so scela enostranske. "Ogorčena sem nad tem, kako so direktorja Nove narodne galerije utišali z vpitjem," je dejala Claudia Roth. Umetniško delo Nan Goldin si po njenem mnenju zasluži priznanje. Toda scela enostranske poglede političnih aktivistov, ki zadevajo tudi Izrael, odklanja, je poudarila ministrica.

Podobnega mnenja je bil berlinski kulturni senator Chialo: "Stališča Nan Goldin ne delim, njene izjave se mi zdijo nevzdržne. V Berlinu, v mestu, v katerem je bil načrtovan holokavst in ki je zdaj sinonim za svobodo, enostranskost, ki tako zelo pozablja zgodovino, ni sprejemljiva." "Pred takšnimi radikalnimi izjavami ne bomo klonili," je rekel Chialo.

Poziv k bojkotu simpozija
Nan Goldin se je večkrat kritično odzvala na izraelske napade, bila je tudi med podpisniki poziva, da se z letošnjega beneškega bienala izključi izraelski paviljon. V teh dneh je bila kritična tudi do simpozija, ki ga je Nova narodna galerija za danes organizirala z naslovom Umetnost in aktivizem v času polarizacije. Ker je o dogodku nihče ni obvestil, vseeno pa se nanaša na njeno razstavo, je prepričana, da ga je muzejska ustanova organizirala z namenom jasno pokazati, da ne podpira umetničinega stališča. Po njenem zapisu na Instagramu je sodelovanje na dogodku odpovedalo več umetnikov. Danes se je na družbenem omrežju oglasil v Nemčiji delujoči južnoafriški umetnik in aktivist Adam Broomberg, tudi sam glasni podpornik Palestine (prav on je bil eden tistih, ki so na družbenih omrežjih v živo prenašali govor Nan Goldin), ki je sporočil, da so mu preprečili vstop na simpozij.

Sorodna novica Najvplivnejša osebnost v svetu umetnosti je fotografinja Nan Goldin

Biesenbach je po poročanju portala ARTnews pred dnevi po pozivih Nan Goldin k bojkotu simpozija dejal, da so ga organizirali povsem ločeno od razstave ameriške fotografinje, na njem pa želijo odpreti "pomembno vprašanje o odgovornosti politične umetnosti v aktualnem kontekstu bližnjevzhodnega konflikta ob razstavi Nan Goldin, ki se kot aktivistična umetnica zavzema za politični angažma." Roth je poudarila, da pozive k bojkotiranju tega dogodka zavrača ter upa na odprto in civilizirano razpravo.

Sprehod po opusu ene najvplivnejših umetnic
Nan Goldin se v Novi narodni galeriji predstavlja z veliko retrospektivo This Will Not End Well (To se ne bo dobro končalo). Postavitev, ki bo na ogled do 6. aprila, osvetljuje umetničino življenjsko delo z diaprojekcijami in filmi, podloženimi z glasbenimi deli in zvokom. Dela so razporejena v šest stavb po zasnovi arhitektke Hale Wardé, ki z umetnico pogosto sodeluje. Vsaka konstrukcija je zasnovana prav za posamezno delo, skupaj pa tvorijo nekakšno vas. "Vedno sem si želela biti filmska ustvarjalka," je ob tem dejala Nan Goldin. "Moje diaprojekcije so kot filmi, izdelani iz statičnih posnetkov."

71-letna pionirska fotografinja in neumorna aktivistka se je lani uvrstila na prvo mesto tradicionalnega seznama najvplivnejših osebnosti v svetu umetnosti ArtReview Power 100 List, ki ga sestavlja uredništvo revije ArtReview.

Njena fotografija z izjemnim posluhom za človeka, zlasti tistega nevidnega, z roba družbe, čigar življenje odstira z značilno surovo nežnostjo v njegovi najlepši intimi, je pomembno vplivalo na poznejše generacije fotografov.