Kot so poudarili v Narodni galeriji, delo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja predstavlja neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij 20. stoletja. Ustvaril je številne avtoportrete in portrete sodobnikov ter vrsto ilustracij, narodnih in pravljičnih motivov, "kjer se je razrasla njegova čudovita fantazija". Družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka je ustvaril tudi na stotine karikatur, ki jih je objavljal povsod, kjer je našel prostor ali priložnost, so zapisali v galeriji. Poznamo ga tudi kot pionirja stripa na Slovenskem.

V Narodni galeriji se obračajo na javnost oziroma na vse lastnike Smrekarjevih del ali dokumentarnega gradiva, da jim pomagajo sestaviti popolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših del bodo, kot so napovedali, tudi razstavili.

Najslavnejša karikatura Cankarja je Smrekarjeva, prav tako plečati Krpan
Hinko Smrekar (1883-1942) je eden glavnih likovnih kronistov svojega časa, kritično razgaljanje človeške nespameti in nehumanosti družbe je pojmoval za svoje umetniško poslanstvo. Med drugim je ilustriral Levstikovega Martina Krpana ter ilustriral in opremil več del Ivana Cankarja.

Satire, ki razgaljajo (ne)moralo družbe
Njegovo likovno ustvarjanje je temeljilo na izvrstno obvladani secesijski risbi, ilustrativno pojmovani pripovednosti in družbeni angažiranosti. Najizrazitejši je bil kot satirik, karikaturist in ilustrator. Uvršča se med začetnike slovenske grafike.

Bil je med ustanovitelji Umetnostnega kluba Vesna, ki so ga leta 1903 na Dunaju ustanovili bivši učenci ljubljanske umetno obrtne šole, med drugim Saša Šantel, Maksim Gaspari, Fran Tratnik, Ivan Meštrović in Mirko Rački pod vplivom tamkajšnje secesije in po zgledu drugih Slovanov. Njihov namen je bil ustvarjati umetnost za potrebe Slovencev in Hrvatov, s posebnim poudarkom na slovenski narodni umetnosti. V duhu vesnanskega programa se je Smrekar posvečal motivom in likom iz ljudskega slovstva in mitologije, ki so izrazito prepojeni s fantastiko.

Večina del je na papirju
Med drugim je ilustriral Ptičke brez gnezda Frana Milčinskega in Satire Gustava Strniše. Risal je častne diplome, priložnostne razglednice, reklame in plakate. Njegove karte za tarok, ki so izšle v Ljubljani, so se močno udomačile, dokler jih ni leta 1916 policija zaradi panslavističnih tendenc zaplenila in prepovedala.

Kot somišljenik OF je bil med drugo svetovno vojno ustreljen v Gramozni jami. Od leta 1993 se po njem imenuje nagrada za ilustratorske dosežke.

Zaradi obsežnega opusa in občutljivosti del na papirju – ki predstavljajo skoraj 90% Smrekarjeve ustvarjalne zapuščine – bo razstava Narodne galerije razdeljena na dva dela. Tako bo lahko med 12. majem in 14. novembrom naslednjega leta na ogled več kot tristo del.