Gre za zbirko umetnin v Nemčiji rojenega trgovca z orožjem Emila Georga Bührleja (1890–1956), ki je leta 1937 postal naturalizirani švicarski državljan in je med drugo svetovno vojno obogatel z izdelavo ter prodajo orožja nacistom. Znano je tudi, da je kupoval umetnine, ki so jih naropali nacistični vojaki.
V reviziji spregledani ključni mejniki
Potem ko je več kritikov fundacijo obtožilo prikrivanja izvora del v zbirki, so kanton in mesto Zürich ter skrbniki švicarskega umetnostnega muzeja Kunsthaus naročili poročilo. Avtor 165 strani dolgega poročila je predsednik Nemškega zgodovinskega muzeja Raphael Gross. S svojo raziskovalno skupino se je posvetil peterici umetnin in ugotovil, da so zgodbe številnih judovskih zbirateljev, ki stojijo za njimi, v raziskavi izvora fundacije Bührle "komaj omenjene" in da so "ključni mejniki spregledani", navaja portal Art News.
Obravnavali so po eno delo Vincenta van Gogha, Willema Kalfa in Paula Gauguina ter dve deli Paula Cezanna. "Brez judovskih zbirateljev bi bila zbirka Bührle drugačna. Ali povedano drugače: brez preganjanja zbirka Bührle nikoli ne bi nastala," je dejal Gross na predstavitvi ugotovitev v Zürichu. Poročilo je močno priporočilo za nadaljnje raziskave izvora umetnin. Prav tako pa gre za priporočilo Kunsthausu, naj ustanovi odbor strokovnjakov, ki bo določil, kako ravnati s predmeti v zbirki, izgubljenimi ali zaplenjenimi zaradi nacističnega preganjanja.
"Postavlja se vprašanje ..."
V poročilu so se posvetili tudi vprašanju, ali naj Kunsthaus še naprej izrecno poimenuje zbirko po tem nemškem proizvajalcu orožja, kar se "poklanja njegovemu imenu in s tem njegovi celotni zbirki" ter hkrati zakriva "usodo judovskih prejšnjih lastnikov, ki jih je preganjal nacizem". Kot je poudaril Gross na predstavitvi: "Postavlja se vprašanje, ali lahko javni zavod s svojo moralno in etično držo to reši."
Zaradi polemik okoli del v Bührlejevi zbirki so mesto in kanton Zürich ter skrbniki Kunsthausa spomladi zadolžili Grossa, da sestavi poročilo. Po njegovih ugotovitvah je od 205 predmetov v zbirki Bührle 62 predmetov pripadalo judovskim lastnikom med holokavstom, a jih je fundacija Bührle večinoma označila kar kot "neproblematične" ali "brez znakov problematičnih povezav". V poročilu pa je mogoče zdaj prebrati: "Dela s posebej nepopolnim izvorom so bila razvrščena kot neproblematična."
Mesto in kanton Zürich ter züriško umetniško društvo so v izjavi za javnost zapisali, da bodo komentirali prve zaključke in objavili naslednje korake do sredine julija. Prav tako so se zahvalili Grossu in njegovi ekipi strokovnjakov "za njihovo obsežno in zelo dragoceno delo". Upravni odbor fundacije Bührle pa je za The Art Newspaper napovedal, da bo "preučil poročilo in ga pravočasno komentiral".
Bührlejevi zbirki posebej posvečeno muzejsko krilo
Čeprav zaradi Bührlejevega sodelovanja z nacisti že dolgo obstajajo sumi o izvoru del v njegovi zbirki umetnin, je Kunsthaus leta 2021 odprl novo krilo prav za to zbirko. Poteza je bila deležna številnih kritik, med drugim je umetnica Miriam Cahn umaknila svoja dela iz te ustanove.
Spomnimo, 14. junija je fundacija E. G. Bührle naznanila, da išče "poštene in pravične" rešitve s pravnimi nasledniki nekdanjih lastnikov za šest umetnin v svoji zbirki, ki so bila na ogled v Kunsthausu. Posledično so nekaj dni pozneje umaknili peterico del, ki jih podpisujejo Claude Monet, Gustav Courbet, Henri de Toulouse-Lautrec, Vincent van Gogh in Paul Gauguin. Odbor skrbnikov Kunsthausa je znova ocenil izvor šesterice del po objavi novih t. i. najboljših praks zunanjega ministrstva ZDA o tem, kako ravnati z umetninami, odtujenimi pod nacističnim režimom. Objavili so jih letos spomladi ob 25. obletnici načel washingtonske konference o vračanju predmetov, ki so bili ukradeni ali prisilno prodani v nacizmu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje