Kunsthaus Zürich je svoja vrata prvič odprl leta 1910. Dela, ki jih hranijo v svojih zbirkah segajo od srednjega veka do sodobne umetnosti s poudarkom na švicarskih avtorjih. Foto: EPA
Kunsthaus Zürich je svoja vrata prvič odprl leta 1910. Dela, ki jih hranijo v svojih zbirkah segajo od srednjega veka do sodobne umetnosti s poudarkom na švicarskih avtorjih. Foto: EPA

Umaknjene bodo stvaritve nekaterih najbolj zvenečih imen svetovne umetnosti: Clauda Moneta, Gustava Courbeta, Henrija de Toulouse-Lautreca, Vincenta van Gogha in Paula Gauguina. Platna so del zbirke Emila Bührleja (1890–1956), v Nemčiji rojenega trgovca z orožjem, ki je leta 1937 postal naturalizirani švicarski državljan ter je med drugo svetovno vojno obogatel z izdelavo in prodajo orožja nacistom. Njegova zbirka je bila dolga leta na ogled v zasebnem muzeju na obrobju Züricha, leta 2008 pa so se po spektakularnem ropu četverice del iz 19. stoletja odločili za njeno preselitev.

Zaradi Bührlejevega sodelovanja z nacisti že dolgo obstajajo sumi o izvoru del v tej zbirki, a je Kunsthaus Zürich kljub temu leta 2021 odprl novo krilo prav za to zbirko in s to potezo požel nemalo kritik. Umetnostni muzej se je nato lani spomladi odločil za revizijo izvornega lastništva določenih umetnin v svoji zbirki, da bi razjasnili, ali hranijo tudi dela, ki so jih zaplenile nacistične sile, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Emil Bührle (1890–1956). Foto: Wikipedia
Emil Bührle (1890–1956). Foto: Wikipedia

Zaveza iskanju pravične rešitve
Nedavna odločitev o umiku slik je bila sprejeta po objavi novih smernic za ravnanje z velikim številom kulturnih del, ki še zmeraj niso bila vrnjena družinam, ki so jim bila ukradena. Ustanovni odbor za zbirko Emila Bührleja je po poročanju BBC-ja v izjavi zapisal, da je "zavezan iskanju pravične rešitve za ta dela s pravnimi nasledniki nekdanjih lastnikov, pri tem pa sledi najboljšim praksam". Bührle je za svojo zbirko zbral približno 600 umetnin, pri čemer jih danes velik del upravlja fundacija Bührle, preostale pa naj bi bile na domovih Bührlejevih preživelih sorodnikov.

Drugačna zgodba Manetovega dela
V Kunsthausu v Zürichu bo revizije deležno tudi delo Edouarda Maneta iz omenjene zbirke, fundacija pa ne verjame, da se nove smernice nanašajo tudi na to umetnino, zato jo bodo obravnavali ločeno. "Zaradi splošnih zgodovinskih okoliščin, povezanih s prodajo, je fundacija pripravljena ponuditi finančni prispevek zapuščini Maxa Silberberga v povezavi s tragično usodo nekdanjega lastnika," so sporočili iz fundacije. Silberberg je bil nemški judovski industrialec, čigar obsežno umetniško zbirko so nacisti prodali na prisilnih dražbah. Domneva se, da je bil med holokavstom umorjen v taborišču Auschwitz. Po poročanju časnika Neue Zürcher Zeitung je potekala razprava o tem, ali je bil Silberberg prisiljen omenjeno Manetovo delo prodati ali pa se je za to potezo odločil prostovoljno iz finančnih razlogov.

25. obletnica načel washingtonske konference
Več kot 20 držav, vključno s Švico, se je marca letos strinjalo z novimi najboljšimi praksami zunanjega ministrstva ZDA o tem, kako ravnati z umetninami, odtujenimi pod nacističnim režimom. Objavili so jih ob 25. obletnici načel washingtonske konference o vračanju predmetov, ki so bili ukradeni ali prisilno prodani v nacizmu. Načela so pomembno sredstvo za družine, ki želijo izterjati odtujene umetnine, saj po švicarski zakonodaji danes zaradi zastaranja ni mogoče vložiti nobenih pravnih zahtevkov za vračilo ali odškodnino za dela iz zbirke Emila Bührla.

Stuart Eizenstat, posebni svetovalec ameriškega državnega sekretarja za vprašanja holokavsta, je ob objavi najboljših praks podal ocenjeno, da "več kot od 100.000 od 600.000 slik ter mnogi od milijonov knjig, rokopisov, obrednih verskih predmetov in drugih ukradenih kulturnih predmetov niso bili nikoli vrnjeni".