Uroš Abram, Jaka Babnik, Goran Bertok, Vanja Bučan, Jon Derganc, Tomaž Gregorič, Klemen Ilovar, Peter Koštrun, Borut Krajnc, Tanja Lažetić, Peter Rauch, Matjaž Rušt, Bojan Salaj, Jane Štravs, Aleksandra Vajd (s Hynekom Altom), Tadej Vaukman in Tanja Verlak so imena fotografov, ki se po izboru kuratorke Ane Mizerit predstavljajo na razstavi.‒

Kako nas je sodobno okolje oblikovalo v zadnjih 60 letih
Postavitev so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) umestili v dvorano sredi razstave del iz zbirke Arteast 2000+. Kot so zapisali v muzeju, dotična zbirka predstavlja umetnost vzhodnoevropskih držav od 60. let minulega stoletja do danes. 17 primerov sodobne fotografije v tej navezavi posredno ponuja razmislek o tem, kako nas je sodobno okolje v zadnjih šestih desetletjih oblikovalo z razmerami dela in življenja v različnih sistemih.

Požrešnost in Heroji mojega časa
Uroš Abram v seriji Požrešnost obravnava problem hiperprodukcije vizualnega skozi pojem požrešnosti. Serija Jake Babnika z naslovom Heroji mojega časa pod vprašaj postavlja relevantnost nekaterih pomembnih dogodkov in predvsem posameznikov polpretekle zgodovine, ki so danes odrinjeni iz javnega diskurza, njihov status heroja pa je podvržen dvomu.

Preživeli in Mauerhasen
Nadalje intimni fotografski portreti Gorana Bertoka v seriji Preživeli, posneti več kot 60 let po izkušnji nacističnih in fašističnih taborišč, prikazujejo preživele kot žive pričevalce nepresežnega zla. Vanja Bučan pa v seriji Mauerhasen s performativno fotografijo, insceniranimi prizori in vizualnimi metaforami tematizira geopolitično zgodovino fizičnih omejitev ozemlja.

Brezna in Periferije
S ciklom Brezna Jon Derganc predstavi povojne poboje na Slovenskem. Tomaž Gregorič o svoji seriji Periferije, ki prikazujejo ljudi in pokrajine z obrobij mest, poudarja, da ne gre le za periferijo mest, temveč za periferijo njegove zavesti.

Vrsta sporočil in Kup gnoja iz serije Slutnja
Ustvarjalna praksa Klemna Ilovarja temelji na funkcionalističnem grajenju ali razgradnji podobe, ki teži k minimalistični estetiki praznine. Vrsta sporočil so podobe hrbtnih strani obvestil, ki stranke obveščajo o kratkih prekinitvah delovnega časa. Fotografije Kup gnoja iz serije Slutnja avtorja Petra Koštruna pa subtilno opozarjajo na pasti človeške percepcije v odnosu do lastnega okolja.

Praznine in Bencinske črpalke
Projekt Praznine Boruta Krajnca je topografsko dokumentiranje praznih oglasnih površin, ki le za kratek vmesni čas razkrijejo pogled na belino in na izkušnjo praznine. Serija Bencinske črpalke, ponovno Tanje Lažetić, se navezuje na ikonično knjigo Eda Ruschaja Twentysix Gasoline Stations.

Ti si najdražji in Novi svet
Ti si najdražji je naslovljena postavitev Petra Raucha, ki sopostavlja dela iz različnih obdobij in kontekstov. Osredinjajo se okoli materializacije nekega odnosa, vpisa razmerja v objekt in oziroma ali vzpostavitve razmerja zaradi objekta. Raziskovalne fotografije Novi svet Matjaža Rušta prikazujejo življenje in delovanje slovenske diaspore v ZDA, Argentini in Avstraliji.

Palimpsest (Mirujoče živo) in Motel Balkan
Bojan Salaj z delom Palimpsest (Mirujoče živo) predstavlja v smolo odlito spominsko kartico, na kateri je shranjen digitalni zapis prizora, ki ga je fotograf posnel, čeprav ga ne bi smel. Fotografije Janeta Štravsa iz serije Motel Balkan so zasnovane kot konceptualno opazovanje, osredotočajo se na razmerja moči, ki se kažejo prek arhitekture.

Brez naslova (luči v ateljeju), Piramida in ZOO
Aleksandra Vajd se skupaj s Hynekom Altom v seriji Brez naslova (luči v ateljeju) sprašuje o fotografiji kot mediju, pri tem pa kot njeno bistveno lastnost izpostavlja stanje fluidnosti ter brezosebnosti. Motiv fotografije Piramida Tadeja Vaukmana pripada seriji Dick Skinners. Za slednjo je značilno neposredno dokumentiranje divjih, vulgarnih prizorov ter dekadentnih in ekshibicionističnih trenutkov v krogu njegovih tesnih prijateljev. Tanja Verlak pa v seriji ZOO, ki prinaša melanholične portrete živali v ujetništvu, izpostavlja temo svobode in našega odnosa do nje.

Razstavo Nezanesljiva okolja ‒ 17 primerov sodobne fotografije v Sloveniji v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) odpirajo drevi ob 20. uri, na ogled pa bo do 17. marca.