Umetnica Jasmina Nedanovski se v projektu, naslovljenem Nismo krivi?, dotakne večno pereče teme vojne in posledičnih migracij in opozarja na naše nojevsko vedenje, ko posamično žarišče izgine iz osrednjih poročil. Umetnica se je v zadnjih letih preusmerila od intimnih motivov k družbenemu dogajanju. Pisala je svoj umetniški dnevnik, ki je postal avtonomen likovni medij – knjiga umetnika. Osrednji likovni motiv treh velikoformatnih grafik na razstavi je žična mreža, ki fizično omejuje in utesnjuje ter onemogoča prehod in komunikacijo. Ostanejo prebežniki s svojimi življenji iz kovčka.

Kustosinja razstave Saša Bučan je takole zapisala o grafikah Jasmine Nedanovski: "Jasminine grafike, na katerih se raztezajo mreže, nas postavljajo v položaj posameznika, ki je obstal pred zadnjo postajo, kjer bi lahko vstopil v svetlejši jutri. Kdo vse se je ujel v te mreže, ki naj bi varovale naše sobane miru, lahko samo ugibamo. To je zgolj IGRA ŠTEVILK. Ob mrežah je avtorica postavila več udobnih ležalnikov, na katere lepi dele mrež, pomenljive besede in stavčne zveze, ki jih med drugim lahko preletavamo v neštetih papirnatih blokih – knjigah umetnika, v katere je avtorica vsakodnevno zapisovala pomenljive izrečene, slišane, zapisane in prebrane dele dogodkov v različnih medijih. Ležalniki so pravzaprav metafora za naše preizpraševanje o vsem, kar se dogaja, a hkrati tudi metafora in tudi kritika na družbeno premalo odzivno, celo neaktivno delovanje in večno SPRENEVEDANJE pri problematikah, ki lahko danes, jutri, nekega dne zadevajo tudi nas." Kustosinja sklene z mislijo iz Jasminine Knjige umetnika: KAKŠEN BO SVET, ČE BOMO OSTALI TIHO? Saša Bučan je citate iz Jasminine knjige umetnika pronicljivo vtkala v celotno besedilo na zloženki razstave.

Jasmina Nedanovski (1981) je leta 2006 na mariborski fakulteti diplomirala iz grafike pri prof. Samuelu Grajfonerju. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in leta 2010 z odliko magistrirala pri Branku Suhyju in Jožefu Muhoviču. Je članica Društva likovnih umetnikov Dolenjske, sodeluje na skupinskih razstavah in likovnih kolonijah ter poučuje in vodi delavnice za otroke in odrasle. Živi in ustvarja v Gradcu v Beli krajini. Umetnica uporablja predvsem klasične grafične tehnike, med njimi ima najraje lesorez, je ena vodilnih predstavnic te tehnike v svoji generaciji. Motivno upodablja stvari iz vsakdanjega življenja: drobne radosti in malenkosti. Motive podaja v izrazitih konturah in brez odvečnih detajlov. Njene tri osnovne barve so črna, bela in rdeča. Ob grafikah ustvarja tudi risbe – oboje v zadnjem obdobju vključuje v prostorske postavitve, ki pričakujejo odziv obiskovalca galerije.