Od petka je v galeriji na ogled tudi nova postavitev Borčićevih del.

Koroška galerija likovnih umetnosti z osrednjimi prostori v Slovenj Gradcu in dodatnimi v Galeriji Ravne je bila lani zaprta skoraj pet mesecev. In v tem času je bilo, kot je na petkovi novinarski konferenci povedala direktorica galerije Andreja Hribernik, treba premisliti, "kako delujejo kot ustanova, kaj ponujajo, kako delujejo znotraj hiše in kaj so tiste dejavnosti, ki jih lahko v času zaprtja izvajajo".

Velik del delovanja posvečajo dejavnostim z občinstvom, zato so se lani ob zaprtju bolj usmerili v dejavnosti s predmeti, ki jih hranijo v zbirki. Mednarodne razstave, načrtovane ob 100-letnici koroškega plebiscita, niso mogli izvesti, in tako že spomladi preusmerili programska sredstva v načrte za izdajo dveh katalogov. Hkrati so s kustosi zasnovali serijo skupno sedmih katalogov. Prvi v tej seriji je posvečen delom slikarja in grafika Bogdana Borčića.

314 slik, 11 grafik in pet skulptur
Zbirka Borčićevih del v Koroški galeriji likovnih umetnosti je začela nastajati v zadnjih letih preteklega stoletja z odkupi nekaterih del. Nato se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik leta 2003, ki ji je tri leta zatem dodal še deset slik. Del umetnikove zapuščine je po njegovi smrti galeriji podarila še njegova družina, tako da danes zbirka obsega kar 330 del Bogdana Borčića, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur. Gre za dela, nastala po letu 1984, starejša dela so večinoma v zasebni lasti.

Sorodna novica Umetniški zagon, s katerim je Bogdan Borčić neomajno sklenil svoj opus

V izdanem katalogu so obdelane vse slike, ki jih hrani galerija, katalog pa poleg več celostranskih reprodukcij obsega še uvodno besedilo kustosa Jerneja Kožarja, v katerem je monografsko analizirano Borčićevo delo.

Posamezna Borčićeva dela so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu stalno na ogled, pri čemer pa se postavitve občasno spreminjajo. Ob tokratni izdaji kataloga so na ogled postavili razstavo del z naslovom Vrata.

Dela, ki so nastala po letu 2000
Borčićev ciklus vrat je po besedah Kožarja izjemno pomemben, ustvarja ga skozi vsa svoja življenjska obdobja na različne načine, na tokratni razstavi pa predstavljajo dela, ki so nastala po letu 2000.

Veliko Borčićevih del v galerijski zbirki je velikega formata, kar s seboj prinaša dodatni izziv za hrambo v depojih. Koroška galerija likovnih umetnosti se namreč, podobno kot druge sorodne ustanove, srečuje s stalnim pomanjkanjem ustreznih depojskih prostorov.

Kot je še povedala direktorica galerije, "ta že dolgo išče ustrezno rešitev, saj trenutne zmogljivosti ne zadoščajo obsežnemu gradivu, ki ga ima v hrambi". Trenutno ima galerija na voljo eno začasno rešitev, a si Andreja Hribernik želi, da v prihodnosti skupaj z državo in občino najdejo rešitev, ki bo omogočala hrambo, ki bo skladna z muzejskimi standardi.