Ob drugih slikah, ki jih je ustvaril znameniti predstavnik nemške romantične krajine, je tako delo razstavljeno s pripisom – neznana atribucija.

Gre za oljno sliko z naslovom Krajina z ogolelim drevesom, ki jo datirajo v obdobje 1789–1799. Če bi bilo delo res Friedrichovo, bi šlo torej za njegovo zgodnje delo. Umetnikova zgodnja dela v olju tudi sicer spremlja nekaj negotovosti. Na podlagi zgodnjih virov je Friedrich začel namreč slikati šele leta 1807, pa vendar obstaja več oljnih slik, ki so mu pripisane in so nastale pred tem časom, poroča portal Art News.

Ob pripravah na razstavo, ki so jo ob vsesplošnem praznovanju 250. obletnice umetnikovega rojstva v Albertinumu in Grafičnem kabinetu v Dresdnu odprli 24. avgusta in bo na ogled do 5. januarja prihodnje leto, so strokovnjaki pregledali njegova dela iz dresdenskih zbirk. Že od začetka pa so bili posebej pozorni na sliko, ki je veljala za njegovo zgodnje delo. Po besedah kuratorja Holgerja Birkholza se je sklepalo, da ni videti kot Friedrich, zato gre verjetno za umetnikovo zgodnje delo. "Vedno se mi je zdelo, da smo pri tem na majavih temeljih," je dejal.

Da je bil dvom upravičen, sta pokazali infrardeča reflektografija in analiza pigmentov. Izkazalo se je namreč, da podrizba "nima ničesar skupnega s Friedrichovim načinom risanja," je dejal Birkholz. Analiza pigmentov pa je pokazala modre in rumene odtenke, ki do leta 1810 niso bili v rabi. Posledično so sliko umaknili iz zbirke Friedrichovih del.

Sorodna novica Kje je hodil Caspar David Friedrich

Razstava v Albertinumu pod naslovom Kjer se je vse začelo Friedrichova dela postavlja ob pomembne krajine iz dresdenske Slikarske galerije starih mojstrov, ki jih je Fridercih študiral in se pri njih navdihoval – med temi so na primer dela Jacoba van Ruisdaela, Salvatorja Rose in Clauda Lorraina. Ob teh pa so tudi slike umetnic in umetnikov iz zgodnjega 19. stoletja. Slike so razstavljene tematsko v petih dvoranah – teme posameznih sklopov so figura od zadaj, slike spominjanja, barva, drevesa in religija. Številna dela prihajajo tudi iz zbirk od drugod po Evropi, od Madrida in Prage do Dunaja, pa tudi drugih nemških zbirk, kot so Chemnitz, Erfurt, Essen, Lübeck, Mannheim in Weimar. Risbi, ki se ji je umetnik posvečal, še preden se je začel ukvarjati z s tehniko olja na platnu in ji ostal zapisan do konca, pa je posvečena razstava v Grafičnem kabinetu (Kupferstich-Kabinett).

Velikan nemške romantike
Caspar David Friedrich se je v zgodovino umetnosti zapisal kot velikan pejsaža v nemški romantiki. Z mehko svetlobo je lovil razpoloženje prostrane krajine, v katero je postavljal majhno človeško figuro. To so prispodobe človeka samega, njegovega delovanja, življenja, vzponov in padcev. So premislek o minljivosti in smrti. S svojimi deli je pomembno vplival na številne poznejše umetnike in tudi naše razumevanje narave.

Rodil se je leta 1774 v Greifswaldu, kjer so ob letošnjem jubileju pripravili več kot 160 dogodkov. Po prvem študiju pri profesorju tamkajšnje univerze Johannu Gottfriedu Quistorpu je nadaljeval študij v Københavnu, vendar je bil v večini samouk. Od leta 1798 je živel in delal v Dresdnu in tam ostal do smrti 7. maja leta 1840. Leta 1824 je postal profesor na tamkajšnji akademiji. Sodobniki so občudovali njegovo slikarstvo (izjema je bil Johann Wolfgang von Goethe, ki ni bil povsem prepričan, kam umestiti Friedrichovo umetnost), družil se je z romantiki, kot so bili slikar Philipp Otto Runge ter književnika Ludwig Tieck in Novalis.