Z letošnjo izvedbo se poklanjajo tudi 125-letnici Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Uradno odprtje in predstavitev tokratnega Majskega salona bo danes ob 11.00 v MGLC Caffe Bienale na vrhu sprehajališča. O letošnjem Majskem salonu ZDSLU bodo spregovorili Zoran Poznič in kustosi razstave Aleksander Bassin, dr. Majda Božeglav Japelj in Milena Zlatar.

Od svetlobe k svetlobi
Kot so ob razstavi spomnili v društvu, rdeča nit 125-letnega časovnega loka nekdanjega Društva slovenskih umetnikov gradi in povezuje prostore, ki so omogočili in še dandanes omogočajo predstavitve umetnikov. Sega od zasebnih salonov, izložbenih oken in sejmišč do namenskih prostorov za razstave, galerij in muzejev. "Tokrat člani in članice v Galeriji na prostem razstavljajo s pomočjo medija, ki je napovedal socializacijo umetnosti in vsestransko vizualno pluralnost. V simbolnem smislu je to lok od svetlobe k svetlobi."

Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli ima v tem kontekstu poseben simbolni pomen, saj obuja spomin na enega od velikanov slovenske umetnosti Riharda Jakopiča (1869–1943), po katerem navsezadnje nosi nagrada zveze tudi ime. Galerija na prostem pa je tako nekakšno spletišče spominov, preteklosti in sedanjosti ter misli na prihodnost.

Na panojih so na ogled dela nosilcev in nosilk najvišje stanovske nagrade Riharda Jakopiča med leti 1968 in 2023, ki so jih izbrali predstavniki Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Moderne galerije in pozneje Slovenskega društva likovnih kritikov. Predstavljena pa so tudi dela izbranih nagrajencev Majskega salona od leta 1991 do 2023. Kustosi so pri tem sledili časovni komponenti kot glavnemu merilu za pregledni izbor. Tako so lahko pokazali živo utripanje sodobne in tudi že v prihodnost usmerjene likovne/vizualne ustvarjalnosti v tem časovnem okviru, so zapisali.

"Osemdeset panojev na Jakopičevem sprehajališču nadomesti stene galerij, likovna/vizualna dela nas nagovorijo v mediju fotografije kot nadomestku obstoječih izvirnikov, tudi kot ustavljeni trenutki drugih umetniških praks." Večina predstavljenih umetnin je sicer vključenih v likovne zbirke galerij po vsej Sloveniji. Največ jih je v Moderni galeriji v Ljubljani, druge pa so v lasti umetnikov in umetnic ali njihovih zbiralcev.

"Lahko ugotovimo, da si prizadevajo skozi njim lastni aktivizem ter družbeno kritičnost narediti svet razumljivejši in boljši. Ne zmanjka jim poguma, niti tedaj, ko so njihova dela izpostavljena verbalnemu nasilju in celo fizičnim napadom. Zgodovinska dejstva so že zdavnaj dokazala, da morajo biti umetniki in umetnice nedotakljivi. Ne le, da si zaslužijo občudovanje, prisluhnimo jim in poskušajmo razumeti njihovo sporočilo," so kustosi zapisali ob razstavi.

Ob tem obiskovalce Galerije na prostem vabijo, da ne pozabijo na izvirna dela, in zato obiščejo galerije in muzeje, kjer so razstavljena. Obenem pa opozarjajo na pomen zbiranja, ki ni le pomembno za podporo umetnikov, temveč tudi zbiralci sami zase s tem naredijo "veliko dobrega in koristnega".