29. novembra 1934 v Vižmarjah pri Ljubljani rojeni Andrej Jemec je leta 1958 diplomiral iz slikarstva na takratni ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti. Po študijskem izpopolnjevanju v Parizu in Londonu se je kot profesor za risanje in slikanje vrnil na akademijo, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1999. V dveh mandatih je bil tudi njen dekan.

Jemčeve umetnine v mnogih stalnih zbirkah po svetu
Veliko je razstavljal na samostojnih, skupinskih in mednarodnih razstavah, med drugim dvakrat tudi na beneškem bienalu, dvakrat na bienalu v Sao Paulu in v Parizu na razstavi Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes. Med letoma 1963 in 1999 se je udeležil vseh mednarodnih grafičnih bienalov v Ljubljani, sodeloval je na grafičnih bienalih v Frechnu in na trienalih v Fredrikstadu, Krakowu in Osaki.

Jemčeva dela hranijo v mnogih stalnih zbirkah muzejev in galerij ter drugih javnih ustanov v Sloveniji in tujini: med drugim v galeriji Tate v Londonu, Narodnem muzeju sodobne umetnosti v Tokiu, Narodni galeriji v Pragi, Umetnostnem muzeju v St. Gallnu, v Albertini na Dunaju, v Kongresni knjižnici v Washingtonu in Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu.

30 let od prejema Prešernove nagrade za življenjsko delo
Čez leta je prejel številne nagrade, tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1994. Leta 1995 je bil izvoljen v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani kot izredni, leta 2001 pa kot redni član. V utemeljitvi Prešernove nagrade so kot značilnost dotedanjega opusa Andreja Jemca izpostavili ciklično razporejenost v daljša in krajša razvojna obdobja, v katerih je umetnik načenjal in suvereno razreševal aktualno likovno problematiko. Pri le redkem slikarju bi mogli tako razločno deliti njegovo umetniško pot na vsebinsko in slogovno izrisane stopnje, ki pa so ob vsej razvejenosti povezane v osebno razpoznavno celovitost, skladno z avtorjevim prirojenim ustvarjalnim značajem, je še pisalo v utemeljitvi.

"Vseh faz niti ni mogoče natančneje orisati"
Jemec je skozi sedem desetletij ustvarjanja "prešel vrsto faz: študijske stilizirano realistične (ki se spogleduje s kubistično deformacijo predmetov), barvitih podob z nizanjem urejenih barvnih ploskev, slik s spontano temno slikarsko potezo nad presevajočo svetlobo, monokromnih zlato presvetljenih podob z abstraktnimi krajinami, prve faze barvitih gestualnih del, nato barvitih organskih ploskev (po Marijanu Tršarju ledvičastih oblik), ki jim sledijo dela strožjih geometriziranih oblik z omejeno barvno paleto ter drugo obdobje barvitih gestualnih abstraktnih del, ki jih nadaljuje še v svojem aktualnem ustvarjanju," je lani za MMC zapisal Andrej Doblehar.

Sorodna novica Andrej Jemec – mojster geste, barve in svetlobe

"Vseh faz niti ni mogoče natančneje orisati, saj je Jemčev opus res obsežen, gotovo pa je, da se je prav v vsaki od njih izmojstril ter z gesto, barvo in svetlobo ustvaril prepoznaven likovni svet, ki živi zlasti v slikah velikih formatov. Ocenjevalci njegovega slikarstva vidijo tako ekspresivne kot lirične tendence, večkrat sobivajoče v dvojnosti umetniškega izraza," je še dodal Doblehar v svojem zapisu.

Leta 2019 je pri Slovenski matici izšla monografija Vse, kar je, ki opus likovnih del iz Jemčevega takratnega zadnjega ustvarjalnega obdobja z 32 reprodukcijami risb in 80 reprodukcijami slik. Spremno besedo je napisal Milček Komelj. Tri leta pozneje je prav tako pri Slovenski matici izšla še monografija Slike s spremnimi besedili Komelja, Tonka Maroevića in Nika Grafenauerja, posvečena Jemčevu slikarstvu. Knjigo s 439 stranmi velikega formata vsebuje 325 reprodukcij. Obe monografiji je oblikoval slikarjev sin Matija Jemec.