Pablo Picasso leta 1946 v Antibesu na Azurni obali. Foto: Michel Sima/Bridgeman Images
Pablo Picasso leta 1946 v Antibesu na Azurni obali. Foto: Michel Sima/Bridgeman Images
Ženska glava je risba na izrezanem in prepognjenem papirju; leta 1962 je nastala v Mouginsu. Foto: RMN-Grand Palais (Musée national Picasso-Paris)/Béatrice Hatala.
Ženska glava je risba na izrezanem in prepognjenem papirju; leta 1962 je nastala v Mouginsu. Foto: RMN-Grand Palais (Musée national Picasso-Paris)/Béatrice Hatala.

Na Kraljevi akademiji v Londonu je na ogled razstava Picasso in papir, ki združuje približno 300 del, ki so nastala v osmih desetletjih umetnikovega ustvarjanja. Večino del je za razstavo, ki bo odprta do 13. aprila, posodil Nacionalni Picassov muzej v Parizu.

Razstava je na enem mestu zbrala ogromno dokazov, da se je španski umetnik Pablo Picasso z enako strastjo kot delom na platnu, skulpturi in keramiki posvečal tudi papirju, pa naj gre za striženje s škarjami, tisk, gvaš, pastel ali kolaž.

Od otroške igre s papirjem do kontemplacije ostarelega moža
Razstava obiskovalca kronološko popelje skozi 91 let umetnikovega življenja in vsa njegova radikalno različna ustvarjalna obdobja. Striženka manjšega formata s svinjo in golobom, ki jo je umetnik izdelal, ko je bil star štiri ali pet let, že priča o njegovi nadarjenosti. Izjemen vtis pa na obiskovalca naredi tudi njegov zadnji avtoportret s črnim svinčnikom na belem papirju. Delo, ki je danes v zasebni lasti, je Picasso ustvaril leto dni pred smrtjo in prikazuje umetnikov obraz z upadlimi lici ter plahimi očmi.

Na ogled so tudi pripravljalne risbe za Picassovo znamenito sliko Avignonske gospodične ter številne skice za Guernico in druga dela, pa tudi za kostume in scenografije za Ruski balet. Razstava razkriva tudi resnično Picassovo zbirateljsko strast do vseh vrst papirja, od tapet in lepenke pa do ovojnega papirja, časopisov, papirnatih prtičkov in pisemskih ovojnic.

Stroka kot enega izmed vrhuncev razstave omenja skoraj pet metrov dolg kolaž Femmes a leur toilette (1937/38), kjer je v središču Picassova muza in ljubica Dora Maar.

Femmes à leur toilette (Ženske v toaleti, 1937‒38) je kolaž: na platno so med drugim prilepljeni izrezani kosi tapet. Foto: RMN-Grand Palais (Musée national Picasso-Paris) / Adrien Didierjean
Femmes à leur toilette (Ženske v toaleti, 1937‒38) je kolaž: na platno so med drugim prilepljeni izrezani kosi tapet. Foto: RMN-Grand Palais (Musée national Picasso-Paris) / Adrien Didierjean

Picasso (18811973) velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in pozneje njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju pripravil dve do tri razstave. Umrl je v Mouginsu.