Novi Munchov muzej ima 13 nadstropij in obsega 26.000 kvadratnih metrov površin. Zgradili so ga po načrtih španskega arhitekturnega biroja Estudio Herreros. Gradnja je stala okoli 250 milijonov evrov. Foto: Reuters
Novi Munchov muzej ima 13 nadstropij in obsega 26.000 kvadratnih metrov površin. Zgradili so ga po načrtih španskega arhitekturnega biroja Estudio Herreros. Gradnja je stala okoli 250 milijonov evrov. Foto: Reuters

Stari muzej na obrobju norveške prestolnice, ki je bil v slabem stanju in slabo varovan – leta 2004 so oboroženi roparji iz njega ukradli eno od različic Krika in Madono –, je končno stvar preteklosti. Ukradeni sliki so pozneje sicer dobili nazaj, a od incidenta naprej je gradnja novega muzeja postala norveška prioriteta. Po prvotnih načrtih naj bi sicer nova stavba začela obratovati že lani, a je načrte prekrižala pandemija.

Novi muzej v razkošni in prostorni modernistični stavbi v samem središču Osla je vrata za javnost odprl v petek. "To je morda največji muzej, posvečen enemu samemu umetniku," je med ogledom stavbe povedal direktor muzeja Stein Olav Henrichsen. Nova 13-nadstropna stavba na več kot 26.000 kvadratnih metrih ponuja petkrat več razstavnih površin, kot jih je bilo na voljo v starem muzeju.

Norveška kraljeva družina – kralj Harald, kraljica Sonja, kronski princ Haakon in princesa Mette-Marit – je od direktorja muzeja Steina Olaava Henrichsena dobila zasebno predavanje o Madoni, enem ključnih Munchovih del. Foto: Reuters
Norveška kraljeva družina – kralj Harald, kraljica Sonja, kronski princ Haakon in princesa Mette-Marit – je od direktorja muzeja Steina Olaava Henrichsena dobila zasebno predavanje o Madoni, enem ključnih Munchovih del. Foto: Reuters
Kraljica Sonja je na odprtju muzeja slavnostno prerezala rdeči trak. Foto: Reuters
Kraljica Sonja je na odprtju muzeja slavnostno prerezala rdeči trak. Foto: Reuters

Zapuščina v lasti mesta
Edvard Munch, ki je bil samski in ni imel otrok, je svoja dela zapustil mestu Oslo. Sprva jih je sicer nameraval zapustiti državi, a je v zadnjem trenutku spremenil svojo oporoko.
V muzeju letno pričakujejo pol milijona obiskovalcev, upajo pa, da se bo njihovo število povzpelo celo na milijon.

V stalno razstavo je vključenih 200 del. Ob nekaterih ponavljajočih se temačnih temah, kot so tesnoba, obup in smrt, se v umetnikovem opusu občasno pojavljajo tudi manj mračne teme, kot so ljubezen, avtoportret in pokrajine.

Tu je seveda še znameniti Krik. V zbirki muzeja je več različic tega ikoničnega umetniškega dela – oljna slika, risba, šest litografij in več risb. V muzeju je mogoče videti tudi nekatera manj znana Munchova dela. Med njimi so denimo skulpture, fotografije, film in dve večji sliki – Sonce in Raziskovalci –, ki so ju morali v muzej prenesti že med gradnjo ter ju spraviti v notranjščino skozi odprtino v fasadi v šestem nadstropju.

Na ogled tudi cigaretni ogorki
Postavitev v muzeju sledi tematskemu (in ne kronološkemu) zaporedju; med stalnimi razstavami sta postavitvi Neskončno (pregled Munchovih osrednjih tem in motivov) in Monumentalno (prostor za prej omenjeni ogromni platni). Postavitev Sence je posvečena umetnikovim poznim letom na posestvu Ekely blizu Osla. Vtis umetnikovega osebnega prostora pričarajo predmeti iz njegovega ateljeja, od stolov do cigaretnih ogorkov in slikarskih pripomočkov.

Norveške kronane glave med zasebnim ogledom Krika. Foto: EPA
Norveške kronane glave med zasebnim ogledom Krika. Foto: EPA
Munch je bil izjemno produktiven umetnik, njegova zapuščina obsega okoli 40.000 enot – slik, grafik, pisem in slikarskih pripomočkov. Od tega sta dve tretjini v lasti mesta Oslo, kjer je umetnik umrl leta 1944. V starem Munchovem muzeju, ki so ga odprli leta 1963, so lahko razstavili le delček umetnikove zapuščine. Foto: Reuters
Munch je bil izjemno produktiven umetnik, njegova zapuščina obsega okoli 40.000 enot – slik, grafik, pisem in slikarskih pripomočkov. Od tega sta dve tretjini v lasti mesta Oslo, kjer je umetnik umrl leta 1944. V starem Munchovem muzeju, ki so ga odprli leta 1963, so lahko razstavili le delček umetnikove zapuščine. Foto: Reuters

Lambda: kritiki samo "ne razumejo"
Poslopje muzeja, ki so ga poimenovali Lambda, saj njegov poševni vrh spominja na enajsto črko grške abecede, je bilo predmet polemik že med gradnjo. Nekatere je razburila že sama oblika stavbe, medtem ko so bleščeča steklena okna, ki so bila vidna na načrtih, zdaj večinoma skrita za "grozljivimi" kovinskimi žaluzijami, kot jih opisujejo nekateri Norvežani.

Vodstvo muzeja je očitke zavrnilo z besedami, da naj bi muzej pri ljudeh izzval občutja na enak način, kot so jih v času nastanka Munchova dela.

Stavbo je zasnoval španski arhitekturni biro Estudio Herreros, ki je na natečaju za Munchov muzej zmagal leta 2009. Arhitekturno je stavba med drugim referenca na prvotno vikinško pristanišče; poudariti hoče položaj Osla tik ob fjordu.

Tuji umetniki v gosteh
Ker je stavba tako velika, je v njej prostor tudi za razstave, ki Munchovo delo postavljajo v nove kontekste. Trenutno sta dve nadstropji namenjeni postavitvi Loneliness of the Soul, ki vzpostavlja dialog med Munchom in opusom britanske umetnice Tracey Emin. Pred muzejem bodo naslednjo pomlad postavili tudi spomenik The Mother, ki ga je prav tako ustvarila Emin. Direktor pojasnjuje, da muzej postavitev noče zasnovati "za vedno", pač pa bi se raje "organsko" spreminjale s tokom časa.

Edvard Munch (1863–1944) se je rodil v Lotnu. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško. Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.

Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet. S pomočjo umetnosti se je spoprijemal z lastnimi travmami in vseprisotnimi ter vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.