Egon Schiele, Leopold Czihaczek ob klavirju, 1907. Foto: © Leopold Museum
Egon Schiele, Leopold Czihaczek ob klavirju, 1907. Foto: © Leopold Museum

Portret, naslovljen Leopold Czihaczek ob klavirju, bo tako na ogled v dunajskem muzeju, ki hrani največjo in najuglednejšo zbirko del tega velikega ekspresionista. Ustanovitelj muzeja Rudolf Leopold je bil eden najpomembnejših Schielejevih pokroviteljev in mu gre v veliki meri pripisati zasluge za umetnikovo slavo.

Oda vlogi, ki jo je portretiranec odigral v Schielejevem življenju
Schiele je svojega strica Leopolda Czihaczka portetiral malo pred svojim 17. rojstnim dnem. Naslikal ga je v impresionističnem slogu, z umirjeno paleto, kakršna je bila značilna za njegove zgodnje stvaritve. Schielejev oče je umrl, ko je bilo sinu 15 let in Czihaczek je takrat postal njegov zakoniti zastopnik. Na sliki je upodobljen kot meščanski lik in ljubitelj kulture. Slika je tako Schielejeva oda vlogi, ki jo je moral stric odigrati v življenju mladega umetnika.

"Slika prikazuje strica in zakonitega skrbnika Egona Schieleja, Leopolda Czihaczeka (1842–1929), kako igra klavir v svojem stanovanju v dunajskem okrožju Leopoldstadt," je po pisanju Guardiana povedala Verena Gamper iz raziskovalnega središča Leopoldovega muzeja. "Po prezgodnji smrti Egonovega očeta, Adolfa Schieleja, je Czihaczek prevzel skrbništvo nad Schielejem," je še dodala.

Fotografija iz leta 1930 in 42 let kasnejši zapis v katalogu
Zadnji zapis o skoraj celo stoletje pogrešanem portretu je mogoče zaslediti v katalogu Schielejevih del Rudolfa Leopolda iz leta 1972. Kot je še povedala Verena Gamper, je bila slika pred nedavnim vnovičnim odkritjem znana le iz predhodnih študij in črno-bele fotografije iz leta 1930, na kateri je soba, v kateri je visela. "Vse od tedaj ni bilo nobenih dokazov, ali slika še obstaja ali pa je trajno izgubljena. To je bil tako vznemirljiv trenutek, ko sem videla, da se je to slabo dokumentirano in domnevno neizsledljivo delo materializiralo, ko so z nami stopili v stik lastniki slike in sem ugotovila, o kakšnem zakladu govorijo," je še dejala.

Črno-bela fotografija iz leta 1930, na kateri je mogoče videti omenjeni portret. Foto: © Leopold Museum
Črno-bela fotografija iz leta 1930, na kateri je mogoče videti omenjeni portret. Foto: © Leopold Museum

Portret pa bo zdaj tudi kot NFT (nezamenljivi žeton) skupaj s še 24 Schielejevimi slikami in risbami postal del zbirke NFT-jev dotičnega muzeja. Izdelali so jih v sodelovanju z LaCollection, novo NFT-platformo, namenjeno muzejskim zbirkam. Sredstva, ki jih bo prinesla ta zbirka, pa bodo namenjena za restavriranje portreta in razširitev muzejske zbirke Schielejevih del.

Mojstrovina umetnikovega zgodnjega ustvarjanja
Zbirka NFT-jev bo odražala teme, ki so bile v središču Schielejevega ustvarjanja in še danes odzvanjajo – vključno z vprašanjem družbenega spola in androginije, samoidentitete ter psiholoških bojev. "Za enega najbolj cenjenih, a kontroverznih sodobnih slikarjev zaradi vznemirljive intenzivnosti in surove seksualnosti njegovega slikarstva, NFT-ji ponujajo priložnost za zbiranje del, ki so pri gledalcih izzvala močno telesno reakcijo, ko so bila leta 1906 prvič na ogled," so zapisali v muzeju.

"Leopold Czihaczek ob klavirju je mojstrovina Schielejevega zgodnjega ustvarjanja ... Sedanji lastniki so se strinjali, da bodo sliko dali na razpolago Leopoldovemu muzeju v trajno izposojo. Ko jo očistimo in restavriramo, bomo imeli priložnost, da jo ponudimo na ogled javnosti kot del naše stalne predstavitve Dunaja v prvem desetletju minulega stoletja ter v muzejski edinstveni zbirki Schielejevih slik in risb," je napovedal direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger.

Egon Schiele na avtoportretu, ki ga je naslikal leta 1912. Foto: Wikipedia Commons
Egon Schiele na avtoportretu, ki ga je naslikal leta 1912. Foto: Wikipedia Commons

Egon Schiele (1890–1918) sodi ob Gustavu Klimtu in Oskarju Kokoschki med osrednje avstrijske umetnike zgodnjega 20. stoletja. Ekspresivne linije njegovih figur ga povezujejo s tem umetniškim gibanjem, čeprav je bil obenem tesno povezan z gibanjem takratne secesije. Prepoznaven avtorski pečat v zgodovini umetnosti je pustil s svojim zgolj 12 let trajajočim umetniškim delovanjem.

Schiele se je s 16 leti vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. V zgodnjem obdobju je bil pod vplivom secesije ter Klimta in Kokoschke. Že leta 1910 pa je razvil lasten prepoznaven umetniški izraz v ekspresionističnem slogu. Na njegovih platnih so začela dominirati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije na začetku 20. stoletja. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske secesije leta 1918, le nekaj mesecev pred koncem življenja. Od začetka študija na akademiji do smrti v epidemiji španske gripe pri zgolj 28 letih je ustvaril približno 330 oljnih slik in več kot 2500 risb.