V Umetnostni galeriji Maribor danes odpirajo razstavo Prevzetnost in pristranost narodne noše, ki je rezultat sodelovanja z Narodnim muzejem v Pragi in Muzejem Lužiških Srbov v Budyšinu (nem. Bautzen) v Nemčiji. Jedro postavitve je opus slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka, ki ga dopolnjujejo dela sodobnih umetnikov Erica Schuetta, Tine Dobrajc in Trine Sondergaard.

Tematika razstave se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi.

Razstavo, ki bo na ogled do 23. oktobra, bosta uradno odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko, zbrane pa bo nagovoril tudi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.

Jedro razstave predstavlja umetniški opus slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru.

Predstavljen je lužiški cikel znotraj slikarskega opusa Anteja Trstenjaka in vpliv češkega slikarja Ludvika Kube nanj, obenem pa razstava ponuja pogled na prebujanje slovanskih narodov v prvi polovici 20. stoletja.

Etnografsko-dokumentarno jedro razstave dopolnjujejo izbrana dela sodobnih umetnikov Erica Schuetta, Tine Dobrajc in Trine Sondergaard.

Danka Trine Sondergaard se v Veliki dvorani UGM-ja samostojno predstavlja s serijo Hovedtoj (Pokrivala), portrete najstnic, ki poleg svojih oblačil nosijo tudi starejši kos oblačila – čepico, ruto ali tkanino iz prejšnjega stoletja. Muzejska oblačila tako predstavljajo skrito ali pozabljeno zgodbo, povezano z žensko izkušnjo bivanja v svetu, cela serija pa razgrinja nasprotja med dolgotrajnim ročnim delom in množično modo iz spletne ponudbe ali nakupovalnih centrov. Tri dela iz serije Pokrivala so na ogled v okviru postavitve Prevzetnost in pristranost narodne noše.

Tina Dobrajc, ki v svojem delu sodobno slikarstvo združuje z elementi folklore, v ospredje pogosto postavlja teme, ki preverjajo položaj ženske v sodobni družbi, ali teme, ki segajo na arhetipsko raven in na površje prinašajo spoznanja iz kolektivne podzavesti. V razstavo Prevzetnost in pristranost narodne noše sta vključeni dve njeni deli: slika Na senčni strani Alp (2016) in video z naslovom Milk (2015).

Dekleta in mlade žene, ki jih je med letoma 1928 do 1934 upodabljal Trstenjak, so nošo nosile še
kot vsakdanje oblačilo, čeprav so se določeni elementi noše že opuščali, je v katalogu razstave navedla kustosinja Andreja Borin. Na slikah delujejo zadržano, največkrat zrejo nekam v daljavo in le izjemoma vzpostavljajo očesni stik. Tudi stare ženske na fotografijah nemškega fotografa Erica Schütta ne gledajo v objektiv, ampak večinoma mimo njega − "kot bi zrle v oddaljeno preteklost". S ciklom Vaške kraljice je zabeležil podobe žensk, ki tradicionalno nošo ali del noše še nosijo v vsakdanjem življenju. Na razstavi je predstavljen izbor fotografij iz tega cikla, in sicer žensk iz Lužice (nem. Lausitz).