V Dresdnu so jo letos znova potegnili iz depoja tamkajšnjega znamenitega grafičnega kabineta, da bi tudi v njeni prisotnosti počastili 300-letnico ene najstarejših tovrstnih zbirk na svetu.

Dve upodobitvi neznanega moža
Gre za risbo starca, ki je nastala kot pripravljalna študija za oljno sliko, danes hranjeno v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju. Dolgo je veljalo, da je znameniti predstavnik severne renesanse na sliki upodobil Niccolòja Albergatija, kardinala in diplomata papeža Martina V., ki je med stoletno vojno pomagal zgladiti odnose med Francijo in Anglijo. Danes je ta teorija ovržena, identiteta portretiranca pa neznana.

Na risbi je na levi strani obraza razbrati slikarjev pripis v 16 vrsticah, ki so jih strokovnjaki dešifrirali šele s pomočjo ultravijolične luči. Umetnik si je očitno ob risbo pripisal, kakšne barve naj uporabi pri slikanju končnega dela. Omenja tudi sivo brado, ki je na risbi ni videti, medtem ko je na končnem delu dodal drobcene ščetine. Primerjava risbe in končnega dela pokaže, da je slikar tudi sicer v procesu marsikaj spremenil: denimo spodnji lok nosa, držo ramen in povečal velikost ušesa, s čimer bi lahko poudaril starost in s tem avtoriteto upodobljenca.

V grafičnem kabinetu v Dresdnu bodo risbo vključili v razstavo, s katero bodo počastili 300-letnico te izjemne svetovne zbirke. Risba v srebrnem svinčniku je nastala med letoma 1435 in 1440. Direktorica kabineta Stephanie Buck jo je označila za "prvobitno mojstrovino". Zaradi izredne krhkosti je ne morejo pogosto razstaviti, je pojasnila in dodala, da gre za edino nesporno van Eyckovo risbo in prav "gotovo edino ohranjeno pripravljalno študijo za oljno sliko".

Za takšno slavje le največja imena
Nazadnje je bila torej na ogled leta 2010, in sicer zgolj za teden dni. Tokrat si jo bo mogoče ogledati en mesec, od danes do 13. julija, poroča portal Art Newspaper. Van Eyckova risba je le ena od 200 del, ki jih hranijo v zbirki, in popeljejo po treh stoletjih zgodovine umetnosti. Razstavo so odprli v dresdenski kraljevi rezidenčni palači. Poleg risbe van Eycka so med drugim razstavljene še risbe Bernarda Bellotta, Giovannija Battista Tiepola, Casparja Davida Friedricha, Otta Dixa, Oskarja Kokoschke, Pabla Picassa in Gerharda Richterja. V razstavo pa je vključena tudi monumentalna papirnata instalacija Monike Grzymala.

Razstava bo na ogled do 14. septembra. Pozneje bo van Eyckova risba, skupaj s kakšnimi 60 drugimi deli, odpotovala v New York, kjer jo bodo prihodnje leto razstavili v Morganovi knjižnici. "Prvič bo na letalu," je ob tem dejala Stephanie Buck. V dresdensko zbirko je risba verjetno prišla leta 1774 kot del albuma približno 200 del na papirju.