Postavitve, ki bodo prinesle obširnejši pregled njenega dela, bodo na ogled po Sloveniji in zunaj nje, prva pa bo na vrsti razstava z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič (1919–2010) v Galeriji ZDSLU v Ljubljani, ki jo odpirajo danes, na ogled pa bo do 31. maja.

Alenka Gerlovič se je rodila v Ljubljani, študij pa vpisala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Umetniško pot je začela v partizanih z grafiko, po osvoboditvi pa se je študijsko izpopolnjevala v grafičnem ateljeju Johnyja Friedlaenderja v Parizu. Pozneje se je posvetila krajinskemu slikarstvu in od začetnega realizma prešla do domala abstraktne stopnje.
Za dela Alenke Gerlovič so značilne stroga kompozicija, stilizacija in realni nanos barv. V zadnjem obdobju je slikala akvarele neposredno v naravi ter dosegala posebno liričnost v slikanju Slovenskih goric in drugih ritmiziranih motivov.

Med vojno se je posvečala tudi lutkam; bila je predstavnica prve generacije lutkarjev Partizanskega lutkovnega gledališča, pri katerem je sodelovala kot lutkarica in scenografinja. Po vojni je nadaljevala gledališko pot in se najprej zaposlila kot scenografinja, pozneje pa poučevala. Uveljavila se je kot likovna pedagoginja in publicistka. Za knjigo Likovni pouk otrok, ki je izšla leta 1968, je prejela Levstikovo nagrado. Po upokojitvi se je posvetila slikanju krajine v tehniki akrila in veliko razstavljala. V zadnjih letih življenja je slikala v akvarelni tehniki. Za likovni opus je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada.

Danes več muzejev in galerij hrani dela, ki jih je institucijam podarila še v času življenja. Ob zaznamovanju stoletnice njenega rojstva se je zato povezalo šest galerij po Sloveniji, ki so bile z umetnico tako ali drugače povezane. Posavski muzej Brežice hrani donacijo akrilnih slik, nastalih med letoma 1969 in 1990. Galeriji Prešernovih nagrajencev je poklonila serijo akrilnih slik, Muzeju novejše zgodovine likovno zbirko svojega moža Vita Globočnika (1920–1946) in svoja zgodnja partizanska dela, Slovenskemu etnografskemu muzeju risbe, akvarele in fotografije iz Makedonskega ciklusa, Galerija Miklova hiša in Dolenjski muzej – Jakčev dom pa hranita vsaka del didaktične likovnopedagoške zbirke. V ZDSLU imajo različne dokumentarne filme, ki so bili posneti v času avtoričinega življenja na RTV Slovenija in film Dan z Alenko.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev bo razstava na ogled od 9. maja do 5. junija, v Slovenskem etnografskem muzeju od 12. junija do 8. septembra, v Galeriji Miklova hiša v Ribnici od 22. avgusta do 27. oktobra in v Muzeju novejše zgodovine od 7. novembra do 31. decembra. V Jakčevem domu je na ogled stalna postavitev, prav tako v Posavskem muzeju Brežice, ki bo poleg tega pripravil še razstave v Makedoniji in na Hrvaškem.