Sodnik John Walter je končal spor, ki se vleče že dolgi dve desetletji – na eni strani je ena od najuglednejših španskih institucij, Zbirka Thyssen-Bornemisza, na drugi dediči Lilly Cassirer – med njima pa prizor pariške ulice, ki ga je Pissarro naslikal leta 1897.

"Sodišče ni imelo druge izbire, kot da upošteva španske zakone, in ne more prisiliti Kraljevine Španije ali Zbirke Thyssen-Bornemisza (TBC), da bi upoštevala svojo moralno obvezo," se glasi razsodba. "Zato ugotavlja, da je TBC zakoniti lastnik slike." Muzej je platno v dobri veri odkupil od švicarskega industrialca.

Lilly Cassirer je sliko Rue Saint-Honoré, Après-midi. Effet de Pluie od svoje družine podedovala leta 1926. Prizoru pariške ulice po dežju se je bila prisiljena odpovedati leta 1939, v zameno za vizum, s katerim je lahko zapustila Nemčijo. Pobegniti je skušala že vse od t. i. kristalne noči 9. novembra 1938, ko so Nemci izvajali racije nad Judi in številnim zasegli premoženje.

Umetnina je bila nato v lasti gestapa, leta 1951 pa se je nenadoma pojavila v ZDA, kjer je ostala do leta 1976, ko jo je baron Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza odkupil za 300 tisoč dolarjev. Baronova zbirka je bila temelj Muzeja Thyssen-Bornemisza, ki je danes eden izmed najbolj priljubljenih in obiskanih v Madridu.

Leta pravdanja
Sodnik Walter je v svoji razsodbi sicer poudaril, da bi baron, ki je slovel kot izkušen zbiratelj umetnin, moral opaziti "opozorilna znamenja" v povezavi s poreklom slike – vseeno pa danes nimamo nobenega dokaza, da je baron dejansko vedel, da so sliko ukradli nacisti.

Družina Cassier je bila prepričana, da je bila njihova slika uničena ali pa vsaj izgubljena vse do leta 2000, ko je Lillyjin dedič Claude izvedel, da visi na steni madridskega muzeja. Po hitrem postopku je vložil zahtevek za vrnitev.

Španija je njegovo zahtevo leta 2005 zavrnila, zaradi česar je družina v Kaliforniji vložila tožbo in sprožila dolga leta pravdanja.

Mednarodni dogovor ni obvezujoč
Razsodba navede še, da nesodelovanje Muzeja Thyssen-Bornemisza ni v skladu z Washingtonskimi načeli v zvezi z v nacizmu ukradenimi umetninami; leta 1998 jih je podpisalo 43 držav, med njimi tudi Španija. Podpisniki so se zavezali, da bodo dela vračali potomcem lastnikov, ki so jih izgubili med vojno.

Na spletni strani muzeja lahko preberemo, da je Ulica Saint-Honore slika iz serije, ki jo je Pissarro ustvarjal pozimi leta 1897/98, ko je bil zaradi šibkega zdravja večinoma zaprt v svoji hotelski sobi. Čeprav je skoraj vse življenje slikal naravo, in to najraje na prostem, se je bil umetnik proti koncu življenja zaradi zdravstvenih razlogov prisiljen preseliti v mesto; tako se v zadnjem desetletju na njegova platna prikradejo prizori vrveža v Rouenu in Parizu. Stilistično se je od kratkega spogledovanja s pointilizmu vrnil nazaj k impresionizmu.