"Hirošima in Nagasaki – dve cvetoči mesti – za dve mesti ljudi, za dve mesti ptic, za dve mesti parkov ... vse se je avgusta 1945 v trenutku sesulo v prah. Uničenje pa niti danes še ni končano. Vsi vzroki, še manj pa posledice še vedno niso znani," so ob razstavi zapisali v Slovenskem centru PEN, ki razstavo v Ljubljani pripravlja v sodelovanju s Spominskim muzejem miru v Hirošimi (Hiroshima Peace Memorial Museum) in Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Kot so dodali, se z razstavo pridružujejo vsem, ki si prizadevajo za mir.

Po besedah predsednice Slovenskega centra PEN Ifigenije Simonović je naslov razstave zelo zgovoren. Kot je poudarila, "se ne tiče le prizadevanja PEN-a za mir, temveč vseh, ki si prizadevamo širiti zavest o tem, da ne potrebujemo nobene atomske bombe več".

Papirnati žerjavi kot spomin na žrtve bombe
Na odprtju so s kulturno-umetniškim programom sodelovali študentje japonologije, člani društva Ikkyu s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dijaki. Prikazali so kratek japonski film, na ogled pa je tudi 100 origamijev, ki so jih ustvarili srednješolci. Origamiji so simbol spomina na žrtve Hirošime in Nagasakija, je zapisala Ifigenija Simonović. Ob tem je spomnila, da je Sadako upodobljena po resnični zgodbi. "Verjela je, da bo pregnala raka in smrt, če bo naredila 1.000 origamijev – žerjavov. Umrla je, ko jih je naredila 990."

Razstavo spremlja slovensko-angleško-francoski katalog, v katerega so med drugim vključili pričevanje in poezijo Hushizume Bun, še živeče žrtve bombardiranja Hirošime, ki je bila pred desetimi leti tudi gostja na blejskem srečanju. Ponatisnili so tudi roman Karla Brucknerja Sadako hoče živeti, ki ga je v 60. letih preteklega stoletja prevedla Alenka Bole Vrabec.

Sorodna novica Spomin na 6. avgust 1945, ko je štiritonski Deček Hirošimo zravnal z zemljo

Nad Hirošimo je 6. avgusta 1945 eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy (Deček). Eksplozija je povzročila udarni val, ki je povzročil, da so v krogu 500 metrov takoj umrli vsi ljudje. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Poznejše posledice izpostavljenosti sevanju pa se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, dojkah in levkemije.

Tri dni pozneje je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Nad njim je eksplodirala bomba z imenom Fat man ali Debelinko s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev. Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna.