Razstavo Temni časi bodo v Galeriji Božidarj Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki odprli drevi ob 18. uri, na ogled bo do 27. avgusta.

Vadim Fiškin, Temni časi, GBJ, 2023. Foto: Arhiv GBJ/Jaka Babnik
Vadim Fiškin, Temni časi, GBJ, 2023. Foto: Arhiv GBJ/Jaka Babnik

Vadim Fiškin v prostoru nekdanje samostanske cerkve z minimalnimi vizualnimi in zvočnimi sredstvi vzpostavlja celostno prostorsko intervencijo, pri kateri osrednji prvini predstavljajo črno prebarvane stenske ure in njihovo neskončno tiktakanje.

Razmišljanje o odnosu do časa
Umetnik se s tem večpomenskim delom navezuje na razstavni prostor in vzpostavlja optično interakcijo med sodobnimi elementi in historično arhitekturo, medtem ko zvočna komponenta tiktakajočih ur v akustičnem prostoru nekdanje kapele ustvarja "skoraj nadzorovano zvočno kakofonijo", je zapisal kustos razstave Miha Colner.

Postavitev predstavlja na videz nasprotujočo si dvojico pojmov nedognanega in vsakdanjega, saj čas in njegovo merjenje pripadata obema poloma hkrati. Sicer pa se Fiškin razmisleku o človeškem oziroma družbenem odnosu do časa v svojem ustvarjanju na različne načine posveča že vsaj dve desetletji.

Neusmiljeno odštevanje intervalov do konca
Razstava Temni časi "občinstvo s svojo vizualno in zvočno pojavnostjo nenehno opominja, da je sleherni del življenja le eden od zvokov v neusmiljenem odštevanju intervalov do konca, pa najsi bo to konec življenja ali konec sveta". Umetnikova zvočno-vizualna intervencija "tako kljub svoji nemimetičnosti in pomenski ambivalentnosti napeljuje na nekatera temeljna vprašanja sodobnega sveta - merjenje časa in poskusa razumevanja njegovega minevanja", še piše v napovedi razstave.

Vadim Fiškin, Temni časi, 2018–2023, stenska ura, barva, tiktakanje, 39x5,5cm. Foto: Arhiv GBJ/Jaka Babnik
Vadim Fiškin, Temni časi, 2018–2023, stenska ura, barva, tiktakanje, 39x5,5cm. Foto: Arhiv GBJ/Jaka Babnik

V Sloveniji delujoči umetnik Vadim Fiškin se je rodil leta 1965 v Penzi v Rusiji. Svojo umetniško pot je začel v Moskvi. Leta 1986 je diplomiral na tamkajšnjem Inštitutu za arhitekturo, od leta 1996 živi v Ljubljani. Njegovo osrednje področje zanimanja je znanost in njene študijske metode, za izvedbo svojih instalacij, skulptur, fotografij in risb pa uporablja kompleksne tehnološke pripomočke. Umetnikovo delo pa hkrati pogosto zaznamuje njegov specifični smisel za humor.

Stvaritve Vadima Fiškina so bile do danes predstavljeno v številnih uglednih mednarodnih muzejih, galerijah in na festivalih. Štirikrat se je predstavil na Beneškem bienalu. Ob Ljubljani je razstavljal tudi v Rotterdamu, Carigradu, Luksemburgu, na Dunaju, v Parizu, Moskvi, Berlinu, Karlsruheju, Rimu in Šanghaju.