Okoli leta 1650 ustvarjeno Tihožitje z zajcem italijanskega baročnega slikarja Pierfrancesca Cittadinija (1616‒1681) je sprva leta 1741 pristalo v lasti saškega volilnega kneza in poljskega kralja Friedricha Augusta II. Ta 80 krat 130 centimetrov velika oljna slika je nato visela v palači v nemški zvezni deželi Saški, med drugo svetovno vojno pa je bila shranjena na gradu Barnitzu v bližini kraja Meissen.

"Zgodovinska pravičnost je zmagala"
Po odtujitvi z nemških tal se je znašla pri nekem zasebnem gruzijskem zbiralcu. Po vseh teh letih pa ga je lanskega avgusta gruzijski premier Mamuka Bahtadze nepričakovano predal nemški kanclerki Angeli Merkel ob njenem obisku gruzijske prestolnice Tbilisi.

Platno Tihožitje z zajcem so pravzaprav po naključju odkrili pri neki gruzijski družini v Tbilisiju. Po Bahtadzejevih besedah je zbiralec pokazal "dobro voljo" in vrnil umetnino. "Zgodovinska pravičnost je zmagala," je ob vrnitvi dela dejal premier.

Roland Enke, strokovnjak iz dresdenske galerije, je razložil, da je bil zasebni zbiratelj, ki se je odpovedal dragocenemu platnu, deležen kompenzacije gruzijske vlade.

"Vrnitev te vojne izgube je zelo pomembna, saj so tihožitja italijanskih umetnikov še zmeraj redkost v naši zbirki," je že lanskega avgusta dejal Stephan Koja, direktor dresdenske galerije, ki hrani še dve drugi Cittadinijevi stvaritvi.

Tihožitje z zajcem, ki so ga v Nemčiji pogrešali od leta 1945, bo do 25. marca na ogled na sedanji razstavi v Galeriji slik starih mojstrov v Dresdnu, nato pa ga bodo preučili restavratorji. Umetnostni zgodovinar Dirk Syndram je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA na ponedeljkovi predstavitvi tihožitja govoril o "velikem trenutku" in "srečni vrnitvi".

V znak prijateljstva s komunistično Vzhodno Nemčijo
Platno je bilo med več kot 2,5 milijona umetninami, ki so jih tako imenovane Stalinove trofejne brigade po vojni prepeljale iz vzhodne Nemčije v Sovjetsko zvezo. V znak prijateljstva s komunistično Nemško demokratično republiko je nato leta 1958 iz Moskve in Sankt Peterburga kar 300 vlakov prepeljalo nazaj okoli 1,5 milijona zaplenjenih umetniških del.

Kot je lani povedal Roland Enke, je Gruzija že v preteklosti vračala predmete, ukradene iz Nemčije ob koncu vojne. "Gruzijski pravni položaj je drugačen od Rusije in precej bližji nemškemu," je še dejal.

Kot odškodnina za plenjenje in uničevanje sovjetskih zakladov
Za razliko od Gruzije, ki je torej naklonjena vračanju teh dragocenosti, pa je Rusija pred dobrima dvema desetletjema sprejela zakon, ki je razseljene umetnine opredelil kot rusko premoženje ter kot odškodnino za plenjenje in uničevanje sovjetskih zakladov, ki so ju zagrešili nemški vojaki med vojno.

Tihožitje z zajcem ima bogato zgodovino, je še povedal Syndram, o čemer po njegovih besedah pričajo tudi raztrganina platna in razpoke v firnežu. V letu 2013 so pri Državnih umetnostnih zbirkah Dresden (SKD) prvič slišali, da je pogrešana slika v Gruziji. Vendar so vsi namigi o njeni lokaciji vse do lani vodili v slepo ulico.

Do danes se je v Nemčijo vrnilo 55 slik
Po besedah predstavnika SKD-ja je dotično tihožitje 55. ob koncu vojne zaplenjeno platno, ki se je do danes vrnilo v Nemčijo. Sicer pa ima dresdenska Galerija slik starih mojstrov registriranih skupno okoli 450 umetnin, pogrešanih od konca druge svetovne vojne.